Jaz predvsem računam na to, da se mi ob uporabi zastirke zemlja ne bo tako zaskorjila.
Letos poleti praktično nisem mogel nobenega korenja izruvati ven samo z vlečenjem za perje. Tudi kar nekaj česnov in čebul mi je ostalo v zemlji ob puljenju in sem mogel izkopat.
Moram naslednje leto obvezno več eksperimentirati s tem. Bom videl kaj se bo najbolj obneslo.
Če bo pa še kakšen plevel manj, pa še toliko bolje.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zastiranje, zastirka
2 gredici za paradižnik (isto mesto) in še eno in pol za paprike ali čilije sem brez kopanja pokrila z listjem (hrast, lipa, bambus lešnik) visoko cca 30 cm in čez to cca 15 cm, nekaj let uležanega kozjega gnoja. šla je cela prikolica gnoja. to delam prvič za zelenjavo in upam na najboljše. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
| Andrej Banko je napisal/a: |
| Jaz predvsem računam na to, da se mi ob uporabi zastirke zemlja ne bo tako zaskorjila. Letos poleti praktično nisem mogel nobenega korenja izruvati ven samo z vlečenjem za perje. Tudi kar nekaj česnov in čebul mi je ostalo v zemlji ob puljenju in sem mogel izkopat. Moram naslednje leto obvezno več eksperimentirati s tem. Bom videl kaj se bo najbolj obneslo. Če bo pa še kakšen plevel manj, pa še toliko bolje. |
Kolikor berem tvoje druge prispevke vem, da imaš težave s polži.
V temu primeru ti priporočam zastiranje s kompostom.
Večina organske snovi s katero zastiramo namreč privlači polže (habitat, hrana).
Rešitev je kompostiranje materiala, ki ga imaš največ na voljo in zastiranje s kompostom, optimalno v jeseni.
Tukaj malo več podrobnosti - http://prnebavec.si/kako-ustvariti-in-negovati-vrt-brez-prekopavnja/
Lp.
Izvleček iz članka, ki zelo paše v to temo:
Ali nam lahko zastirka povzroča težave?!
Kot vidite, je naš ključni pomočnik zastirka.
Ampak z njo je lahko veliko težav! – polži, voluharji, težave pri setvi ipd.
Zato že takoj na začetku usmerjam vašo pozornost na najboljšo zastirko, ki nam teh preglavic ne povzroča!
Dostikrat dobim vprašanje: »Katera zastirka je najboljša?«
Prišel sem do spoznanja, da to ni pravo vprašanje.
»Ni pomembna vrsta zastirke/materiala, ampak v kakšnem stanju je.«
Najboljša zastirka je skompostirana organska snov. Kompost!
Ja, kompost je najboljša zastirka, odlična, meni najljubša.
Hvala Charles Dowding-u, izkušenemu vrtnarju, ki me je navdušil za to.
On prisega na kompost, vrtnari v podobni klimi, že 30 let, ekološko in to brez prekopavanja.
Tudi sam sem se v zadnjih letih prepričal, da je uporaba kompostne zastirke zelo učinkovita, saj so grede vedno pripravljene na setev in sajenje.
Ima veliko drobnih delcev, vpije veliko vlage, zaradi črne barve se spomladi in jeseni hitreje zagreje, poleti pa dobro zadržuje vlago prvotne zemlje.
Ne nudi zavetje polžem in jih bistveno manj prilvači, saj se površina komposta hitro presuši in ne vsebuje nerazpadle organske snovi.
Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo, okopavanje ni potrebno!
Odlično varuje tla in jih izboljšuje, saj hrani življenje v tleh.
Se pravi, kompost preprosto razprostremo na površino tal?!
Če vrtna tla vsako jesen pokrijemo s 3-5cm komposta, smo opravili odlično naložbo, ki traja približno eno sezono.
Seveda lahko s kompostom zastiramo kadarkoli, jeseni je pač optimalno.
Nikar komposta vkopavati v zemljo, uporabite ga kot zastirko in zaščito prvotnih tal! Narava opravi vse ostalo.
FINA in GROBA zastirka?!
Poudaril bi razliko med FINO in GROBO zastirko: fina zastirka je kompost (delno ali popolnoma skompostirana organska snov), groba pa je nerazpadla organska snov (kuhinjski odpadki, sveža trava, slama, sekanci, seno, jesensko listje, svež gnoj ipd.).
Nerazpadla, neskompostirana zastirka nudi veliko hrane in optimalno zavetje polžem, privlači in nudi domovanje drugim večjim živalim, ki so velik izziv za vrtnarja.
Kjer so problem polži in voluharji se takšni zastirki izogibam.
Poleg tega ima marsikateri izkušeni vrtnar, ki začenja zastirati, težave, saj je navajen delati z golo zemljo.
Pri setvi in sajenju se namreč pojavijo izzivi, kako sejati/saditi v zastirko – zamudno je, velik problem je setev drobnih semen ipd.
Groba zastirka je sicer zelo uporabna in najde svoje mesto na vrtu, a o njej bomo več povedali kasneje...
Ali nam lahko zastirka povzroča težave?!
Kot vidite, je naš ključni pomočnik zastirka.
Ampak z njo je lahko veliko težav! – polži, voluharji, težave pri setvi ipd.
Zato že takoj na začetku usmerjam vašo pozornost na najboljšo zastirko, ki nam teh preglavic ne povzroča!
Dostikrat dobim vprašanje: »Katera zastirka je najboljša?«
Prišel sem do spoznanja, da to ni pravo vprašanje.
»Ni pomembna vrsta zastirke/materiala, ampak v kakšnem stanju je.«
Najboljša zastirka je skompostirana organska snov. Kompost!
Ja, kompost je najboljša zastirka, odlična, meni najljubša.
Hvala Charles Dowding-u, izkušenemu vrtnarju, ki me je navdušil za to.
On prisega na kompost, vrtnari v podobni klimi, že 30 let, ekološko in to brez prekopavanja.
Tudi sam sem se v zadnjih letih prepričal, da je uporaba kompostne zastirke zelo učinkovita, saj so grede vedno pripravljene na setev in sajenje.
Ima veliko drobnih delcev, vpije veliko vlage, zaradi črne barve se spomladi in jeseni hitreje zagreje, poleti pa dobro zadržuje vlago prvotne zemlje.
Ne nudi zavetje polžem in jih bistveno manj prilvači, saj se površina komposta hitro presuši in ne vsebuje nerazpadle organske snovi.
Površina komposta se ne zaskorji in dobro prepušča vodo, okopavanje ni potrebno!
Odlično varuje tla in jih izboljšuje, saj hrani življenje v tleh.
Se pravi, kompost preprosto razprostremo na površino tal?!
Če vrtna tla vsako jesen pokrijemo s 3-5cm komposta, smo opravili odlično naložbo, ki traja približno eno sezono.
Seveda lahko s kompostom zastiramo kadarkoli, jeseni je pač optimalno.
Nikar komposta vkopavati v zemljo, uporabite ga kot zastirko in zaščito prvotnih tal! Narava opravi vse ostalo.
FINA in GROBA zastirka?!
Poudaril bi razliko med FINO in GROBO zastirko: fina zastirka je kompost (delno ali popolnoma skompostirana organska snov), groba pa je nerazpadla organska snov (kuhinjski odpadki, sveža trava, slama, sekanci, seno, jesensko listje, svež gnoj ipd.).
Nerazpadla, neskompostirana zastirka nudi veliko hrane in optimalno zavetje polžem, privlači in nudi domovanje drugim večjim živalim, ki so velik izziv za vrtnarja.
Kjer so problem polži in voluharji se takšni zastirki izogibam.
Poleg tega ima marsikateri izkušeni vrtnar, ki začenja zastirati, težave, saj je navajen delati z golo zemljo.
Pri setvi in sajenju se namreč pojavijo izzivi, kako sejati/saditi v zastirko – zamudno je, velik problem je setev drobnih semen ipd.
Groba zastirka je sicer zelo uporabna in najde svoje mesto na vrtu, a o njej bomo več povedali kasneje...
zuf živ, natančo ti odgovorim čez nekaj dni, ker so gredice v I. a jaz sem še tukaj v Lj. zaradi burje in ker nisem poleg, da popravljam sem dala gnoj na vrh, da listje veter ne razpiha. tudi mene zanima ali je kaj listje razpadlo. predvidevam, da ga je nekaj v teh 2in pol mesecih. bojim se za gnoj, da se ni preveč posušil. če bo potrebno bom v gredice zabadala vile, ter zasukala da se rahlo zmeša. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Obtežena koprena/filc/folija v burji ne pridejo v poštev?
Upam, da ne zameriš, bi povedal svoje mnenje... gnoj bi veliko lažje učinkoval na zemljo, če bi ga dala kot prvo plast.
Glede na debelino gnoja, niti ne bi bilo potrebno zastiranje z listjem.
Tudi s sajenjem bi bilo veliko manj dela, predvidevam namreč, da se listje spodaj ni kaj prida spremenilo.
Meni se listje tako hitro ponavadi ne razkroji, upam, da ne boš imela preveč nevšečnosti pri sajenju.
Upam, da ne zameriš, bi povedal svoje mnenje... gnoj bi veliko lažje učinkoval na zemljo, če bi ga dala kot prvo plast.
Glede na debelino gnoja, niti ne bi bilo potrebno zastiranje z listjem.
Tudi s sajenjem bi bilo veliko manj dela, predvidevam namreč, da se listje spodaj ni kaj prida spremenilo.
Meni se listje tako hitro ponavadi ne razkroji, upam, da ne boš imela preveč nevšečnosti pri sajenju.
strinjam se s teboj Zuf. a listje je predvsem zato, da "zatre" plevel. nekaj let nazaj sem na živo ledino dala debelo plast listja in čez potrosila nekaj malega zemlje, prav zaradi vetra. na pomlad sem sadike vrtnic in druge reči posadila tako, da sem z lopato naredila luknjo, bilo je enostavno, mehko in "živa "zemlja pod zastirko je bila voljna nič več trda. listje se je delno tudi razpadlo a sem vseeno vsako rastlino dodatno zasula z 2 pesti zemlje. isto leto jeseni se je gredica toliko sasedla, da je bila čisto malo dvignjena od nivoja ledine. kljub temu, da gredico nisem mirkla dve leti sem jo lani jeseni z lahkoto okopala in spet nekaj zasajala.
torej zaključek: ko dam jeseni na ledino (trava in plevel) veliko natlačenega listja približno 30 cm visoko, čez z zamahom lopate potrosim nekaj malega zemlje (na cca 4mkvad. 6-7 lopat). to je relativno malo zemlje (listje je prekrito- ne natančno z nekaj milimetrov zemlje) in čez kakšne veje, predvsem zaradi mačkov. do pomladi se listje delno razkroji a je še dobro opazno, predvsem vrhnji del.
v primeru z gnojem sem imela namen zadržati listje na gredicah. mislim, da škoditi ne more a se lahko zgodi "hipertenzija" rastlin. kozji gnoj je star 5 let. koliko gnojimo površine je zadnjič v Gaji bil odgovor na 1oo kvadmetrov 200-300 kg gnoja.
kakšne bodo gredice oz kako bo rastlo bom sporočala. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
torej zaključek: ko dam jeseni na ledino (trava in plevel) veliko natlačenega listja približno 30 cm visoko, čez z zamahom lopate potrosim nekaj malega zemlje (na cca 4mkvad. 6-7 lopat). to je relativno malo zemlje (listje je prekrito- ne natančno z nekaj milimetrov zemlje) in čez kakšne veje, predvsem zaradi mačkov. do pomladi se listje delno razkroji a je še dobro opazno, predvsem vrhnji del.
v primeru z gnojem sem imela namen zadržati listje na gredicah. mislim, da škoditi ne more a se lahko zgodi "hipertenzija" rastlin. kozji gnoj je star 5 let. koliko gnojimo površine je zadnjič v Gaji bil odgovor na 1oo kvadmetrov 200-300 kg gnoja.
kakšne bodo gredice oz kako bo rastlo bom sporočala. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
