Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Porabljanje nitratov pri razgradnji sekancev
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Porabljanje nitratov pri razgradnji sekancev
(Prenos iz arhiva)
Problem je široko poznan, marsikje lahko preberemo, da določeni materiali pri razgradnji porabljajo nitrate/dušik. Eni več, drug manj, odvisno od tega, koliko dušika ima določena snov v sebi. Nikjer pa nisem našel točnega podatka v smislu: pri razgradnji 100kg slame, se porabi XY gramov nitratov. Ali ima kdo konkretne podatke oziroma lahko kaj več pove o tem?
Pa še nekaj mojih izkušenj/razmišljan:
Nekje se govori o dušiki, drugod nitratih, lahko tudi amonijaku. Tukaj mi je vse jasno, dušik se lahko nahaja v različnih oblikah, tako da če bo podatek za eno obliko, znam preračunati v druge. Pri tem procesu pa se žel ne more uporabiti atmosferski dušik, obvezno se torej veže oblika, ki bi jo lahko uporabile rastline.
Moje mnenje je, da dejstvo, da določen material pri razgradnji porabi veliko nitratov, sploh ni problem in da njegova uporaba nič ne siromaši zemljo. Prvič zato, ker so nitrati zelo »leteči«. Dobro so topni v vodi, preveč vode jih spere v reke ali podtalnico. Ali pa izhlapijo, če ni deževja (če se jih npr. dodajajo s polivanjem gnojnice ali gnojevke). Običajno rastline vežejo manjši del nitratov, večji del gre naprej. Zato je bistveno, da če jih dodajamo, da to počnemo v času intenzivne rasti rastlin in res po kapljicah. Pa tudi če jih ne dodajamo, veš čas nastajajo, saj ne gre drugače, rastline jih nekaj dobijo tudi brez našega vmešavanja. Torej, če je na zemlji prisotna snov, ki jih porablja, rastlinam ne dela škode, saj porabljajo del nitratov, ki bi rastlinam tako ali drugače ušel.
Glede potrebnih količin pa imam nekaj izkušenj z akvaristike. Tudi v akvarij se dogaja podoben proces, imenuje se denitrifikacija. V akvariju je drug problem, zaradi prenaseljenosti glede na naravno okolje in rednega vnosa velikih količin nitratov preko hrane za ribe, se v akvarijski vodi začnejo kopičiti nitrati. Problem se lahko rešuje z menjavo vode, v morskih akvarijih je pa to težje oziroma predrago. Zato se v morskih akvarij uporablja Vodka metoda, ki so jo v osnovi verjetno pogruntali Rusi. Logično V vodo se dodaja vodko, ki povzroči, da se v akvarijski vodi nitrati zmanjšujejo. Sam postopek tukaj ni pomemben, v osnovi gre pa za isti princip: vodka je vir ogljikovodika. Ogljikovodiki: sladkorji, alkohol, kis, škrob, celuloza, vse je v osnovi sestavljeno iz enakih sestavin (vodik in ogljik in malo kisika), različne so samo dolžine verig. Določene bakterije poskrbijo, da se vse skupaj razgradi. V akvariju je rezultat, da ni nitratov, pa tudi vodke ne. Potrebne količine pa so naslednje: v akvariju se za razgradnjo 10mg porabi približno 100g alkohola. Torej 10.000x več ogljikovodikov kot nitratov. Upam, da sem zadel. TheChemist?
Za kompostiranje to pomeni, da za razgradnjo 10 ton potrebujemo 1kg nitratov ali manj. Manj zato, ker je v sami masi za kompostiranje še precej vode.
LP, Andrej
Pa še nekaj mojih izkušenj/razmišljan:
Nekje se govori o dušiki, drugod nitratih, lahko tudi amonijaku. Tukaj mi je vse jasno, dušik se lahko nahaja v različnih oblikah, tako da če bo podatek za eno obliko, znam preračunati v druge. Pri tem procesu pa se žel ne more uporabiti atmosferski dušik, obvezno se torej veže oblika, ki bi jo lahko uporabile rastline.
Moje mnenje je, da dejstvo, da določen material pri razgradnji porabi veliko nitratov, sploh ni problem in da njegova uporaba nič ne siromaši zemljo. Prvič zato, ker so nitrati zelo »leteči«. Dobro so topni v vodi, preveč vode jih spere v reke ali podtalnico. Ali pa izhlapijo, če ni deževja (če se jih npr. dodajajo s polivanjem gnojnice ali gnojevke). Običajno rastline vežejo manjši del nitratov, večji del gre naprej. Zato je bistveno, da če jih dodajamo, da to počnemo v času intenzivne rasti rastlin in res po kapljicah. Pa tudi če jih ne dodajamo, veš čas nastajajo, saj ne gre drugače, rastline jih nekaj dobijo tudi brez našega vmešavanja. Torej, če je na zemlji prisotna snov, ki jih porablja, rastlinam ne dela škode, saj porabljajo del nitratov, ki bi rastlinam tako ali drugače ušel.
Glede potrebnih količin pa imam nekaj izkušenj z akvaristike. Tudi v akvarij se dogaja podoben proces, imenuje se denitrifikacija. V akvariju je drug problem, zaradi prenaseljenosti glede na naravno okolje in rednega vnosa velikih količin nitratov preko hrane za ribe, se v akvarijski vodi začnejo kopičiti nitrati. Problem se lahko rešuje z menjavo vode, v morskih akvarijih je pa to težje oziroma predrago. Zato se v morskih akvarij uporablja Vodka metoda, ki so jo v osnovi verjetno pogruntali Rusi. Logično V vodo se dodaja vodko, ki povzroči, da se v akvarijski vodi nitrati zmanjšujejo. Sam postopek tukaj ni pomemben, v osnovi gre pa za isti princip: vodka je vir ogljikovodika. Ogljikovodiki: sladkorji, alkohol, kis, škrob, celuloza, vse je v osnovi sestavljeno iz enakih sestavin (vodik in ogljik in malo kisika), različne so samo dolžine verig. Določene bakterije poskrbijo, da se vse skupaj razgradi. V akvariju je rezultat, da ni nitratov, pa tudi vodke ne. Potrebne količine pa so naslednje: v akvariju se za razgradnjo 10mg porabi približno 100g alkohola. Torej 10.000x več ogljikovodikov kot nitratov. Upam, da sem zadel. TheChemist?
Za kompostiranje to pomeni, da za razgradnjo 10 ton potrebujemo 1kg nitratov ali manj. Manj zato, ker je v sami masi za kompostiranje še precej vode.
LP, Andrej
Dobro vsebino si izpostavil in na žalost ti ne bom znal odgovoriti nič konkretnega. Še več, že iz tvojih razmišljanj se mi poraja nekaj neznank in te tako sprašujem naslednje. (lahko tudi kdorkoli, če ...)
Kako to, če pa vsi ponavljamo od vira XY, (verjamem, da "xy" ima ime, le jaz ga ne poznam) da se za razkrajanje organskih materialov na površini zemlje porablja dušik iz ozračja?
Sigurno je tu poleg agro-filozofije uporabna tudi kemija, ki to dejstvo lahko lepo in bolj ali manj enostavno razloži. (nikoli se nisem poglabljal v to vejo znanosti in rezultat je tu - nevedenje)
Skratka nimam pojma okoli tega in bi bil vesel, če bi spoznal tudi to razlago kako in kaj okoli vira dušika za razkroj organskega.
Predvsem me zanima naravni vir dušika, če ni iz zraka.
Nadalje razmišljaš okoli virov nitratov v zemlji. Seveda je ena pot z dodajanjem preko različnih "gnojil", druga pa je ....? Omenjaš, da nastajajo nitrati tudi brez našega vmešavanja, pri tem pa mi ni poznan konkreten način kako se to dogaja. Če je to preko simbiotskih bakterij na koreninah nekaterih družinskih skupin rastlinskega kraljestva, potem obstajajo tudi trditve, da je teh viškov v resnici zelo malo, razen če se konkretno rastlino v vegetaciji zmulči in nekako vdela v tla, skratka prekine proces kroženja nekje sredi vegetacije in ujame to količino v določenem trenutku. A vseeno, tega je malo, če povzamem nekatere zapise.
Drugih znanj okoli tega nimam, ali pa mi to trenutno ne pade na misel.
Sicer nekoliko izven konteksta tvojega izhodišča (kompostiranje) a vseeno.
Če opazujem razvoj dogajanja v naravi okoli izboljševanja rastnih pogojev in s tem v nekem delčku tudi razpoložljivih hranil, potem ....
.... potem je lahko vir za boljšo hranilno bilanco, oziroma za bujno okolje tudi obilica organskih substanc, ki vplivajo na vse procese življenja. Dobro, na koncu tudi te gradijo poznani elementi, kot so kisik, dušik, ogljik, ... in so lahko sestavni del "široke" enačbe z oddelkom "dušik v tleh".
Konkretno. Opazujem del travnika na svoji parceli. Vrhnja plast zemlje je bila odstranjena (cca 2m v globino) in rezultat je bila popolnoma mrtva površina, katere nikakor nisem mogel zatraviti. Z muko mi je uspelo, sedaj pa opazujem dogajanje, vse spremembe, ki se opazijo s prostim očesom. Površino redno kosim, ves material pa puščam na tleh z namenom gnojenja. Nič drugega ne dodajam, pa tudi nič ne odvzemam. To počnem približno 7 ali 8 let in v tem času je površina postala neverjetno rodovitna. (če vlečem primerjavo z izhodiščem) Rastlinski sestoj je pretežno iz trav, zelo malo je metuljnic. Torej je, po zelo površnem mnenju možnosti za vnos dušika v zemljo zelo pičel, vegetacija pa je kljub vsemu precej bujna. Iz tega sklepam, da se z razkrajanjem vsega organskega vseeno ustvari dovolj "ugodnega" za rast rastlin.
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko od tega "ugodnega" je golih nitratov (ki te izhodiščno zanimajo) in koliko je drugih substanc, (razl. presnovne snovi rastlin ali makro/mikro bitij) ki tudi vzpodbujajo vse procese v ali na tleh po celotni verigi zahtevanega za življenje in rast rastlin. (v neki točki tudi razkrajanje organskega, ker je tudi to del cikličnega prehajanja snovi)
Konkretno v zadnjem odstavku razmišljam kaj vse je lahko vzpodbudno - zahtevano za rodovitnost zemlje iz česar pa si (morda le jaz osebno, ki nimam prav veliko znanja) površno razlagam založenost z dušikom v tleh.
Tole "vodo" ne vem kako bi vkomponiral v kontekst problematike dušika za razgradnjo organskega.
| Citiram: |
| Pri tem procesu pa se žel ne more uporabiti atmosferski dušik, obvezno se torej veže oblika, ki bi jo lahko uporabile rastline. |
Kako to, če pa vsi ponavljamo od vira XY, (verjamem, da "xy" ima ime, le jaz ga ne poznam) da se za razkrajanje organskih materialov na površini zemlje porablja dušik iz ozračja?
Sigurno je tu poleg agro-filozofije uporabna tudi kemija, ki to dejstvo lahko lepo in bolj ali manj enostavno razloži. (nikoli se nisem poglabljal v to vejo znanosti in rezultat je tu - nevedenje)
Skratka nimam pojma okoli tega in bi bil vesel, če bi spoznal tudi to razlago kako in kaj okoli vira dušika za razkroj organskega.
Predvsem me zanima naravni vir dušika, če ni iz zraka.
| Citiram: |
| Moje mnenje je ........ |
Nadalje razmišljaš okoli virov nitratov v zemlji. Seveda je ena pot z dodajanjem preko različnih "gnojil", druga pa je ....? Omenjaš, da nastajajo nitrati tudi brez našega vmešavanja, pri tem pa mi ni poznan konkreten način kako se to dogaja. Če je to preko simbiotskih bakterij na koreninah nekaterih družinskih skupin rastlinskega kraljestva, potem obstajajo tudi trditve, da je teh viškov v resnici zelo malo, razen če se konkretno rastlino v vegetaciji zmulči in nekako vdela v tla, skratka prekine proces kroženja nekje sredi vegetacije in ujame to količino v določenem trenutku. A vseeno, tega je malo, če povzamem nekatere zapise.
Drugih znanj okoli tega nimam, ali pa mi to trenutno ne pade na misel.
Sicer nekoliko izven konteksta tvojega izhodišča (kompostiranje) a vseeno.
Če opazujem razvoj dogajanja v naravi okoli izboljševanja rastnih pogojev in s tem v nekem delčku tudi razpoložljivih hranil, potem ....
.... potem je lahko vir za boljšo hranilno bilanco, oziroma za bujno okolje tudi obilica organskih substanc, ki vplivajo na vse procese življenja. Dobro, na koncu tudi te gradijo poznani elementi, kot so kisik, dušik, ogljik, ... in so lahko sestavni del "široke" enačbe z oddelkom "dušik v tleh".
Konkretno. Opazujem del travnika na svoji parceli. Vrhnja plast zemlje je bila odstranjena (cca 2m v globino) in rezultat je bila popolnoma mrtva površina, katere nikakor nisem mogel zatraviti. Z muko mi je uspelo, sedaj pa opazujem dogajanje, vse spremembe, ki se opazijo s prostim očesom. Površino redno kosim, ves material pa puščam na tleh z namenom gnojenja. Nič drugega ne dodajam, pa tudi nič ne odvzemam. To počnem približno 7 ali 8 let in v tem času je površina postala neverjetno rodovitna. (če vlečem primerjavo z izhodiščem) Rastlinski sestoj je pretežno iz trav, zelo malo je metuljnic. Torej je, po zelo površnem mnenju možnosti za vnos dušika v zemljo zelo pičel, vegetacija pa je kljub vsemu precej bujna. Iz tega sklepam, da se z razkrajanjem vsega organskega vseeno ustvari dovolj "ugodnega" za rast rastlin.
Zanimivo bi bilo vedeti, koliko od tega "ugodnega" je golih nitratov (ki te izhodiščno zanimajo) in koliko je drugih substanc, (razl. presnovne snovi rastlin ali makro/mikro bitij) ki tudi vzpodbujajo vse procese v ali na tleh po celotni verigi zahtevanega za življenje in rast rastlin. (v neki točki tudi razkrajanje organskega, ker je tudi to del cikličnega prehajanja snovi)
Konkretno v zadnjem odstavku razmišljam kaj vse je lahko vzpodbudno - zahtevano za rodovitnost zemlje iz česar pa si (morda le jaz osebno, ki nimam prav veliko znanja) površno razlagam založenost z dušikom v tleh.
| Citiram: |
| Za kompostiranje to pomeni, da za razgradnjo 10 ton potrebujemo 1kg nitratov ali manj. Manj zato, ker je v sami masi za kompostiranje še precej vode. |
Tole "vodo" ne vem kako bi vkomponiral v kontekst problematike dušika za razgradnjo organskega.
Pri razgradnji organskih snovi se porabljajo nitrati (NO3). Bakterija ga uporabijo kot vir kisika (ali energije, tukaj se res moje znanje/spomin končata), po končanem procesu se sprosti plin dušik (N2), nastanejo pa tudi bolj enostavni produkti razgradnje. Atmosferski dušik tukaj ni uporaben. Ker se porabi nitrat, dušik v rastlinam dostopni obliki, se govori o porabljanju dušika.
Precejšen problem je, ker se govori poenostavljeno. Npr. za mineralna gnojila se govori o vsebnosti dušika (N), fosforja (P) in kalija (K). Prva napaka je, da se govori o elementih, čeprav v gnojilu niso prisotni kot elementi. N je lahko kot amonij (NH4), lahko je nitratni obliki vezana na amonij, lahko kot CaNO3 itd. Saj na gnojilu običajno piše koliko ga je v kakšni obliki. V kakšni obliki je, je zelo pomembno, saj to določa topnost in razpoložljivost rastlinam. Na naslednje vprašanje pa še nisem dobil odgovora: kakšna je razlika med NPK 4-4-4, 15-15-15 in 30-30-30. Logičen odgovor je, prvi je malo koncentriran, drugi bolj, tretji pa najbolj. Ok, sprejmem to razlago. Vendar, če vzamemo 100 enot gnojila, je v drugem 15 enot N, 15P in 15K. Skupaj 45 enot. Kaj pa je ostalih 55 enot? Pri tretjem pridemo na 90, samo še vseeno ne vem, kaj je zraven.
Se mi pa zdi to zelo pomembno, saj če dodajamo nekaj v zemljo, zato da dodamo NPK, je zelo pomembno da vemo, kar dobimo še za povrhu. Glede na članke o uničenih poljih v Ameriki, ki so se spremenila v nerodovitno puščavo kljub zadostnim padavinam zaradi pretiranega gnojenja te primesi v mineralnih gnojilih niso nek balast, ki na nič ne vpliva oziroma izvenijo.
junglas: tudi pri sebi opažam nekaj podobnega, kot na tvojem travniku, ki ga samo kosiš. Sam travnika ne gnojim, večinoma mulčam, poberem največ eno košnjo letno. Sosed pa aktivno gnoji po vsaki košnji. Na njegovem travniku je zelo majhna pestrost različnih trav (skoraj monokultura), pojavljajo se zaplate gole zemlje, že na pogled je trava na mojem delu veliko bolj gosta.
Glede potrebnih količine snovi za rast: če primerjam svoj nasad spomladi in jeseni, sedaj, ko še ne rodi. Razlika je samo prirast lesa na posameznem drevesu. Če bi seštel vse skupaj recimo da ga je za 1m3. Če torej v nasad dodam 1m3 lesne mase, bo potem ko razpade, sprostila ravno toliko snovi, ki so potrebne za prirast v enem letu. In krog je zaključen, več ni potrebno. Na tak način računajo tudi potrebno gnojenje za polja, kjer pobirajo pridelke. Izračunano imajo, koliko posameznih elementov se odnese z npr. 10 tonami krompirja in samo toliko dodajo.
Dozdeva se mi, da so priporočene doze gnojenja zelo prenapihnjena. Glede na to, da jih navedejo proizvajalci, je to pričakovano in logično. V letu 2016 sem za gnojenje nasada skupne površine 1ha porabil skupno 15kg mineralnih gnojil. Z rastjo sem zelo zadovoljen, občutek imam, da če bi količino porabljenih gnojil podvojil, ne bi dosegel nič večjega prirasta. Za rast rastlin so potrebne res majhne količine elementov, saj v osnovi so sestavljene iz vode in CO2. Zato tudi moje ugibanje o porabi nitrata pri kompostiranju sekancev. Moje mnenje je, da so to res zanemarljive količine glede na razpoložljive. Prepričan sem, da neglede na to, koliko materiala dodamo, s svojim razkrojem ne bo zavrl rasti rastlin. Vseeno pa upam, da bom uspel ugotoviti konkretne vrednosti
LP, Andrej
Precejšen problem je, ker se govori poenostavljeno. Npr. za mineralna gnojila se govori o vsebnosti dušika (N), fosforja (P) in kalija (K). Prva napaka je, da se govori o elementih, čeprav v gnojilu niso prisotni kot elementi. N je lahko kot amonij (NH4), lahko je nitratni obliki vezana na amonij, lahko kot CaNO3 itd. Saj na gnojilu običajno piše koliko ga je v kakšni obliki. V kakšni obliki je, je zelo pomembno, saj to določa topnost in razpoložljivost rastlinam. Na naslednje vprašanje pa še nisem dobil odgovora: kakšna je razlika med NPK 4-4-4, 15-15-15 in 30-30-30. Logičen odgovor je, prvi je malo koncentriran, drugi bolj, tretji pa najbolj. Ok, sprejmem to razlago. Vendar, če vzamemo 100 enot gnojila, je v drugem 15 enot N, 15P in 15K. Skupaj 45 enot. Kaj pa je ostalih 55 enot? Pri tretjem pridemo na 90, samo še vseeno ne vem, kaj je zraven.
Se mi pa zdi to zelo pomembno, saj če dodajamo nekaj v zemljo, zato da dodamo NPK, je zelo pomembno da vemo, kar dobimo še za povrhu. Glede na članke o uničenih poljih v Ameriki, ki so se spremenila v nerodovitno puščavo kljub zadostnim padavinam zaradi pretiranega gnojenja te primesi v mineralnih gnojilih niso nek balast, ki na nič ne vpliva oziroma izvenijo.
junglas: tudi pri sebi opažam nekaj podobnega, kot na tvojem travniku, ki ga samo kosiš. Sam travnika ne gnojim, večinoma mulčam, poberem največ eno košnjo letno. Sosed pa aktivno gnoji po vsaki košnji. Na njegovem travniku je zelo majhna pestrost različnih trav (skoraj monokultura), pojavljajo se zaplate gole zemlje, že na pogled je trava na mojem delu veliko bolj gosta.
Glede potrebnih količine snovi za rast: če primerjam svoj nasad spomladi in jeseni, sedaj, ko še ne rodi. Razlika je samo prirast lesa na posameznem drevesu. Če bi seštel vse skupaj recimo da ga je za 1m3. Če torej v nasad dodam 1m3 lesne mase, bo potem ko razpade, sprostila ravno toliko snovi, ki so potrebne za prirast v enem letu. In krog je zaključen, več ni potrebno. Na tak način računajo tudi potrebno gnojenje za polja, kjer pobirajo pridelke. Izračunano imajo, koliko posameznih elementov se odnese z npr. 10 tonami krompirja in samo toliko dodajo.
Dozdeva se mi, da so priporočene doze gnojenja zelo prenapihnjena. Glede na to, da jih navedejo proizvajalci, je to pričakovano in logično. V letu 2016 sem za gnojenje nasada skupne površine 1ha porabil skupno 15kg mineralnih gnojil. Z rastjo sem zelo zadovoljen, občutek imam, da če bi količino porabljenih gnojil podvojil, ne bi dosegel nič večjega prirasta. Za rast rastlin so potrebne res majhne količine elementov, saj v osnovi so sestavljene iz vode in CO2. Zato tudi moje ugibanje o porabi nitrata pri kompostiranju sekancev. Moje mnenje je, da so to res zanemarljive količine glede na razpoložljive. Prepričan sem, da neglede na to, koliko materiala dodamo, s svojim razkrojem ne bo zavrl rasti rastlin. Vseeno pa upam, da bom uspel ugotoviti konkretne vrednosti
LP, Andrej
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Tistega zgoraj z vodko in akvarijem pa res ne razumem.
Bi bil vesel razlage, v čem je fora ...
Ne gre mi v glavo, kakšno funkcijo bi lahko imel alkohol pri razgradnji nitratov, oziroma denitrifikaciji ?!
Drugače je pa tole verjetno kar težka in komplesna teme in dvomim, da lahko kar hitro in čisto preprosto določimo,
koliko dušika/nitratov iz zemlje se bo porabilo za razgradnji določene količine neke organske snovi.
Kot imam jaz v glavi, mikroorganizmi potrebujejo dušik za tvorbo encimov, s katerimi potem razgrajujejo organsko snov.
To je pač biološki proces, kjer je res veliko različnih faktorjev, ki vplivajo na to: tip zemlje, vrsta prisotnih mikroorganizmov/gliv, vrsta organskega materiala za razgradnjo, temperatura, pH, količina prisotnega kisika, svetloba ...
Nisem nikakršen strokovnjak na tem področju, ampak po neki logiki bi kvečjemu lahko govorili le o tem,
kako sprememba enega posameznega faktorja lahko vpliva na proces.
Saj najbrž obstajajo neke grobe ocene za povprečne pogoje ... Hmm, morda bi kak profesor z BF ali strokovnjak s KIS znal kaj več povedat.
Upam, da nisem preveč zabluzil ...
Bi bil vesel razlage, v čem je fora ...
Ne gre mi v glavo, kakšno funkcijo bi lahko imel alkohol pri razgradnji nitratov, oziroma denitrifikaciji ?!
Drugače je pa tole verjetno kar težka in komplesna teme in dvomim, da lahko kar hitro in čisto preprosto določimo,
koliko dušika/nitratov iz zemlje se bo porabilo za razgradnji določene količine neke organske snovi.
Kot imam jaz v glavi, mikroorganizmi potrebujejo dušik za tvorbo encimov, s katerimi potem razgrajujejo organsko snov.
To je pač biološki proces, kjer je res veliko različnih faktorjev, ki vplivajo na to: tip zemlje, vrsta prisotnih mikroorganizmov/gliv, vrsta organskega materiala za razgradnjo, temperatura, pH, količina prisotnega kisika, svetloba ...
Nisem nikakršen strokovnjak na tem področju, ampak po neki logiki bi kvečjemu lahko govorili le o tem,
kako sprememba enega posameznega faktorja lahko vpliva na proces.
Saj najbrž obstajajo neke grobe ocene za povprečne pogoje ... Hmm, morda bi kak profesor z BF ali strokovnjak s KIS znal kaj več povedat.
Upam, da nisem preveč zabluzil ...
| Andrej Banko je napisal/a: |
| Tistega zgoraj z vodko in akvarijem pa res ne razumem. Bi bil vesel razlage, v čem je fora ... Ne gre mi v glavo, kakšno funkcijo bi lahko imel alkohol pri razgradnji nitratov, oziroma denitrifikaciji ?! |
Postopek v morskih akvarijih preverjeno deluje in se redno uporablja. Če te zanima, si lahko več praktičnih napotkov in izkušenj prebereš na http://www.sloreef.com/phpBB2/viewtopic.php?f=10&t=1264. Se pa pri tem porabljajo tudi fosfati (PO4), sicer v veliko manjši meri kot nitrati (NO3), vendar če ni v vodi vsaj malo fosfatov, se proces ustavi.
Lp, Andrej
Nisem velik strokovnjak za gnojila,vendar osnovne pojme pa,upam,obvladam.Predvsem za borovnice.Normalno se računa,da je potrebno dodati 60 kg čistega N (dušika) v obliki amonsulfata NH4/ha.
Običajno je vsebnost 21,5 % N ostalo pa je sulfat in veziva.Kadar mulčimo z 10 cm žaganja se doda 3 kratna količina N.Namreč za borovnice je idealno razmerje C/N= 20/1. V žaganju pa je to razmerje približno
800/1.Torej žaganje za mineralizacijo potrebuje velike količine dušika.
Će ga nima,ga odjeda rastlini.
Predvsem pa je potrebno opraviti analizo tal in listno analizo,da vemo kakšna ja založenost s hranili.To poceni opravi KIS.
Te podatke dobiš na tujih,predvsem ameriških,straneh s tem,da je tam ogromno materiala in si moraš vzeti čas in iskati.
Največ tega objavljajo MSU (Michigen state universiti) in OSU
(Oregon state universiti).Z nitrati se nisem ukvarjal,ker so za borovnice škodljivi.
Če z gnojili pretiravaš,pride do antagonizmov in posledice so lahko take
kot si jih opisal._________________Narava vse povrne!
Običajno je vsebnost 21,5 % N ostalo pa je sulfat in veziva.Kadar mulčimo z 10 cm žaganja se doda 3 kratna količina N.Namreč za borovnice je idealno razmerje C/N= 20/1. V žaganju pa je to razmerje približno
800/1.Torej žaganje za mineralizacijo potrebuje velike količine dušika.
Će ga nima,ga odjeda rastlini.
Predvsem pa je potrebno opraviti analizo tal in listno analizo,da vemo kakšna ja založenost s hranili.To poceni opravi KIS.
Te podatke dobiš na tujih,predvsem ameriških,straneh s tem,da je tam ogromno materiala in si moraš vzeti čas in iskati.
Največ tega objavljajo MSU (Michigen state universiti) in OSU
(Oregon state universiti).Z nitrati se nisem ukvarjal,ker so za borovnice škodljivi.
Če z gnojili pretiravaš,pride do antagonizmov in posledice so lahko take
kot si jih opisal._________________Narava vse povrne!