| juglans je napisal/a: |
Aha, manj piši.  |
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Figa, smokva - Ficus carica
_________________Barvit pozdrav,juglans,
hvala za napisano. In pisi se naprej, z veseljem, tako, kot te mi z veseljem beremo.
Sicer imam obcutek, da z odgovorom rahlo zamujam. Nic ne de. Tvojega zapisa o "kaki" temi nisem nasel na tem forumu, na starem pa (se) nisem iskal. Bom 1x, ko bo cas.
Ne vem zdaj za kaj je takrat slo, imam pa veliko zeljo videti 1x 1-no 100-letnico. Figo, ki se je obdrzala tako dolgo na celini - v vsem njenem sijaju ali v vsej njeni "muki". Kaze, da je teh figovih dreves po Sloveniji, sploh ob juznem robu, veliko. Kot da nam dokazujejo, da nase ukvarjanje z njimi ni samo "mucenje". Se prilagodijo... in rodijo. In mi se ucimo.
Se strinjam z Optimistovo idejo - ce se ti zdi dobra, jo poimenuj in nam jo ponudi, jaz jo vzamem.
hvala za napisano. In pisi se naprej, z veseljem, tako, kot te mi z veseljem beremo.
Sicer imam obcutek, da z odgovorom rahlo zamujam. Nic ne de. Tvojega zapisa o "kaki" temi nisem nasel na tem forumu, na starem pa (se) nisem iskal. Bom 1x, ko bo cas.
Ne vem zdaj za kaj je takrat slo, imam pa veliko zeljo videti 1x 1-no 100-letnico. Figo, ki se je obdrzala tako dolgo na celini - v vsem njenem sijaju ali v vsej njeni "muki". Kaze, da je teh figovih dreves po Sloveniji, sploh ob juznem robu, veliko. Kot da nam dokazujejo, da nase ukvarjanje z njimi ni samo "mucenje". Se prilagodijo... in rodijo. In mi se ucimo.
Se strinjam z Optimistovo idejo - ce se ti zdi dobra, jo poimenuj in nam jo ponudi, jaz jo vzamem.
@mravlja
Tukajle o kakiju http://forum.gartlc.si/gartlc-about561-0-asc-420.html Slike so na povezavi.
Glede starih markantnih rastlin pa takole. Po karakteristikah po navadi niso prav posebne, ker je šel sodobni razvoj na tem področju zelo naprej tako po kvaliteti in izgledu. In seveda mi z njim vred, tako, da je staro največkrat dolgočasno in pusto.
Je pa zanimiva druga plat in sicer "zgodba", ki jo s seboj nosi takšno brezčasno bitje. Meni nekaj pomeni, vendar nič takšnega, kar bi lahko prijel in pokazal.
Pravijo da življenju dajejo kvaliteto emocije in če mi ob njih zaigra še srce, potem je to tisto, kar iščem.
Tukajle o kakiju http://forum.gartlc.si/gartlc-about561-0-asc-420.html Slike so na povezavi.
Glede starih markantnih rastlin pa takole. Po karakteristikah po navadi niso prav posebne, ker je šel sodobni razvoj na tem področju zelo naprej tako po kvaliteti in izgledu. In seveda mi z njim vred, tako, da je staro največkrat dolgočasno in pusto.
Je pa zanimiva druga plat in sicer "zgodba", ki jo s seboj nosi takšno brezčasno bitje. Meni nekaj pomeni, vendar nič takšnega, kar bi lahko prijel in pokazal.
Pravijo da življenju dajejo kvaliteto emocije in če mi ob njih zaigra še srce, potem je to tisto, kar iščem.
juglans, popolnma se strinjam o emocijah ko ob tem zaigra srce.
kot sem že omenjala poznam samo tri sorte fig, katerim domačini pravijo črnica (črna), belica (bela) in pježanka ( italij. piacere=ugajati, biti všeč). ta slednja je tudi bela a njen plod visi ne stoji navpično kot pri belici. zato se pježanka ne ukisa ker je pri plodu muha spodaj. plod ne poka. popolnoma je zrela ko plod izgleda kot, da bi bil uvenjen. ko ga odpreš pa je že malo posušen in izredno okusen, zelo sladek. po sliki sodeč me spominja na to pježanko. to je vse kaj lahko rečem.
lani sem nekaj mladih poganjkov izkopala pri sosedu in jih posadila. nekaj tudi razdala. če jih bo imelo drevo tudi letos in če jih lastnik, preden pridem v Istro ne bo posekal, lahko izkopljem in podelim. seveda, če kod želi.
glede vode je pa tako. figa, ki raste v naravi ne rabi posebej zalivanja. ima eno glavno debelo korenino in zelo veliko stranskih sekundarnih. od teh se pa vlečejo zelooo dolge tenke, kot las korenine (tudi 5m). zaidejo povsod kjer je malo bolj vlažno oz hladno. v milimeterske razpoke v kamnih in se usmerjajo proti viru vlažnosti. prav zaradi lasastega korenja se je ne sme saditi blizu štern. namreč kaj kmalu si lasni koren najde pot do vode v šterni in ta začne puščat. velikokrat ko želim ploščato skalo razkalat po horizontali, tam kjer je že nakazana razpoka, najdem korenine fige.
premer debla fige cca 20cm je nekako adekvantan starosti 30-40 let. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
kot sem že omenjala poznam samo tri sorte fig, katerim domačini pravijo črnica (črna), belica (bela) in pježanka ( italij. piacere=ugajati, biti všeč). ta slednja je tudi bela a njen plod visi ne stoji navpično kot pri belici. zato se pježanka ne ukisa ker je pri plodu muha spodaj. plod ne poka. popolnoma je zrela ko plod izgleda kot, da bi bil uvenjen. ko ga odpreš pa je že malo posušen in izredno okusen, zelo sladek. po sliki sodeč me spominja na to pježanko. to je vse kaj lahko rečem.
lani sem nekaj mladih poganjkov izkopala pri sosedu in jih posadila. nekaj tudi razdala. če jih bo imelo drevo tudi letos in če jih lastnik, preden pridem v Istro ne bo posekal, lahko izkopljem in podelim. seveda, če kod želi.
glede vode je pa tako. figa, ki raste v naravi ne rabi posebej zalivanja. ima eno glavno debelo korenino in zelo veliko stranskih sekundarnih. od teh se pa vlečejo zelooo dolge tenke, kot las korenine (tudi 5m). zaidejo povsod kjer je malo bolj vlažno oz hladno. v milimeterske razpoke v kamnih in se usmerjajo proti viru vlažnosti. prav zaradi lasastega korenja se je ne sme saditi blizu štern. namreč kaj kmalu si lasni koren najde pot do vode v šterni in ta začne puščat. velikokrat ko želim ploščato skalo razkalat po horizontali, tam kjer je že nakazana razpoka, najdem korenine fige.
premer debla fige cca 20cm je nekako adekvantan starosti 30-40 let. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
mravlja, ali je to opis francijeve fige ne vem. plod visi kot pri pježanki a ta dokaz ne zadošča za pritrdilen odgovor. oblika listov tudi pomaga pri določanju za katero sorto bi lahko šlo. vsaka sorta fige ima rahlo drugačne liste. med ostalim mi se zdi, da je plod na sliki ob roki zelo velik. jaz imam v spominu samo že rahlo "uvenjene", posušene in zelo slastne. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)