Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Podlage za cepljenje sadnih dreves
-
- Prispevkov: 23
- Pridružen: Sr Nov 16, 2016 1:00 am
PROSIM ZA NASVET:
Podlage za cepljenje pridobivam sam z grebeničenjem
pri grebeničenju češnjeve podlage GISELA 5 mi korenine
skoraj nič ne odženejo, enako se
mi dogaja pri sejancu jablane, medtem pa mi ostale M-9, KUTINA,
M-106 poženejo zelo lepe in močne korenine.
Zasipam ko so izrastki okrog 20 cm, redno zalivam...
(zasipano od aprila do novembra)
Podlage za cepljenje pridobivam sam z grebeničenjem
pri grebeničenju češnjeve podlage GISELA 5 mi korenine
skoraj nič ne odženejo, enako se
mi dogaja pri sejancu jablane, medtem pa mi ostale M-9, KUTINA,
M-106 poženejo zelo lepe in močne korenine.
Zasipam ko so izrastki okrog 20 cm, redno zalivam...
(zasipano od aprila do novembra)
Načeloma je tako, da so bile vegetativne podlage jablan odbrane tudi glede na sposobnost koreninjenja. Zato ob grebeničenju tako lepo odženejo. Tudi kutina ima jto lastnost. Sodobne podlage pa niso nujno takšne, ker sedaj obstaja tudi druga alternativa za množično vegetativno razmnoževanje, imenovana mikrorazmnoževanje (micropropagation v angleščini). Zato npr. starejša čeßnjeva podlaga Colt prav lepo korenini, novejše Gisela pa zelo slabo. Verjetno je lastnikom patenta to celo v interesu, ker tako preprečujejo razmnoževanje na lastno pest. Torej, nič ne delate narobe, mogoče le veliko potrpljenja pa bo šlo, pa mogoče malo pomoči kemije. Poganjke pred osipanjem pod brstom malo zarežite in posipajte s hormonskim propravkom na osnovi indol maslene kisline (IBA) ali pa naftol ocetne kisline (NAA), včasih se dobi tudi kombinacija. Tak prašekje bilo včasih moč dobiti v Semenarni, zanesljivo se ga dobi še danes, tudi kje drugje. Bo pa uspeh vedno slabši kot s starejšimi podlagami i tudi dlje bo trajalo.
Leander pozdravljen,
naslednje leto, če bo čas, bi se rad lotil cepljenja. Prvič. Kaj bom cepil, še ne vem, rad pa bi v naslednjih letih obdržal nekaj obstoječih ˝okusov˝ (ne dreves), in jih spravil na nižje podlage (do 4m).
Bojim se, da je zemljina plitka (se da zemljo tudi navoziti). Kakšne podlage bi ti uporabil, kaj bi priporočil?
Lp.
naslednje leto, če bo čas, bi se rad lotil cepljenja. Prvič. Kaj bom cepil, še ne vem, rad pa bi v naslednjih letih obdržal nekaj obstoječih ˝okusov˝ (ne dreves), in jih spravil na nižje podlage (do 4m).
Bojim se, da je zemljina plitka (se da zemljo tudi navoziti). Kakšne podlage bi ti uporabil, kaj bi priporočil?
Lp.
Mravlja, če govoriva o jablanah ne bi priporočil podlag po bujnosti do vključno MM106, ker je koreninski sistem za slabšo zemljo enostavno prešibek. MM111 bi pa bila kot naročena, ker ni občutljiva na kakovost zprsti in hkrati odlično korenini, tako da ji tudi suša ne pride tako do živega. Pri hruškah pa se vsekakor izogni kutini MA, ker je neustrezna za bolj sušne pogoje. Najboljša rešitev je tu sejanec hruške in pa ne prebujna sorta, ki se jo ob ustrezni rezi da držati na okoli 4 m višine brez težav. Če pa bi na vsak način želel kutino kot podlago, pa bo boljša izbira kutina BA29, ki bolje korenini. Ima pa vsaka kutina raje bolj močno, vlažno prst in tako ne bo na tvoji parceli dosegla polnega potenciala.
Leander, hvala za odgovor.
Nisem še odločen, kaj naj cepim - lahko da jablano, hruško, češnjo, slivo... (vse to bi lahko) - niti ne vem, koliko časa mi bo spomladi ostalo tisti pravi trenutek, seveda.
Rad pa bi se primerno pripravil. V odgovoru pišeš o bujnosti žlahtnega dela, cepiča... tega nisem še zasledil (ali pa nisem bil pozoren), o tem tudi še nisem razmišljal. Torej, to moram popraviti...
Mi lahko priporočiš kako literaturo s tega področja, tudi kake povezave bi bil vesel.
Lp.
Nisem še odločen, kaj naj cepim - lahko da jablano, hruško, češnjo, slivo... (vse to bi lahko) - niti ne vem, koliko časa mi bo spomladi ostalo tisti pravi trenutek, seveda.
Rad pa bi se primerno pripravil. V odgovoru pišeš o bujnosti žlahtnega dela, cepiča... tega nisem še zasledil (ali pa nisem bil pozoren), o tem tudi še nisem razmišljal. Torej, to moram popraviti...
Mi lahko priporočiš kako literaturo s tega področja, tudi kake povezave bi bil vesel.
Lp.
Mravlja,
pri hruškah, ki jih želimo cepiti na kutino, je pri nekaterih sortah nujno, da ima posredovalko. Nekatere sorte so slabo kompatibilne s kutino. To je en primer cepljena na posredovalko.
Drugače je pa tako, da moraš vedeti, kaj bi s posredovanjem rad dosegel.
Lahko je posredovalka sorta, ki umiri rast in bo bujnejša sorta na šibkeje rastoči sorti dala vendarle nekoliko manjše drevo ali obratno, za posredovalko lahko uporabiš bujnešo sorto, če veš, da je željena sorta šibkeje rastoča, ti pa želiš nekoliko višje drevo.
Sam prijem in uspeh cepljenja je enak, kot pri "enojnem" cepljenju, le da tukaj poleg osnovnega cepljenja opraviš naslednjo cepljenje kakšno leto kasneje.
Obstaja tudi tehnika pri cepljenju na speče oko (AVG/SEP), kjer cepimo z dvema očesoma naenkrat. Tudi tu je prvo oko v vlogi posredovalke.
pri hruškah, ki jih želimo cepiti na kutino, je pri nekaterih sortah nujno, da ima posredovalko. Nekatere sorte so slabo kompatibilne s kutino. To je en primer cepljena na posredovalko.
Drugače je pa tako, da moraš vedeti, kaj bi s posredovanjem rad dosegel.
Lahko je posredovalka sorta, ki umiri rast in bo bujnejša sorta na šibkeje rastoči sorti dala vendarle nekoliko manjše drevo ali obratno, za posredovalko lahko uporabiš bujnešo sorto, če veš, da je željena sorta šibkeje rastoča, ti pa želiš nekoliko višje drevo.
Sam prijem in uspeh cepljenja je enak, kot pri "enojnem" cepljenju, le da tukaj poleg osnovnega cepljenja opraviš naslednjo cepljenje kakšno leto kasneje.
Obstaja tudi tehnika pri cepljenju na speče oko (AVG/SEP), kjer cepimo z dvema očesoma naenkrat. Tudi tu je prvo oko v vlogi posredovalke.
elstar, hvala za napisano.
Verjetno pa je vpliv posredovalke premosorazmeren njeni dolzini.
Nikjer nisem zasledil kaksne dolzine posredovalk so v navadi. Neznano mi je tudi, kako posredovalka vpliva(jo) na ostale lastnosti npr. okus, velikost ploda - tudi tega nisem nikjer zasledil. Verjetno so to v strokovnih krogih znane informacije, ali pac (se) ne? In ce izvzamemo hrusko, kjer se jo uporablja zaradi kompatibilnosti - koliko se uporablja posredovalko drugace, za zagotovitev drugih sprememb atributov pri drugih sadnih vrstah (koreninski sistem; barva, cvrstost, okus,... ploda; ostale lastnosti drevesa,...)?
elstar, lahko tole tehniko kako opises, razlozis? In seveda, se enkrat hvala.
Verjetno pa je vpliv posredovalke premosorazmeren njeni dolzini.
Nikjer nisem zasledil kaksne dolzine posredovalk so v navadi. Neznano mi je tudi, kako posredovalka vpliva(jo) na ostale lastnosti npr. okus, velikost ploda - tudi tega nisem nikjer zasledil. Verjetno so to v strokovnih krogih znane informacije, ali pac (se) ne? In ce izvzamemo hrusko, kjer se jo uporablja zaradi kompatibilnosti - koliko se uporablja posredovalko drugace, za zagotovitev drugih sprememb atributov pri drugih sadnih vrstah (koreninski sistem; barva, cvrstost, okus,... ploda; ostale lastnosti drevesa,...)?
elstar je napisal/a: |
... Obstaja tudi tehnika pri cepljenju na speče oko (AVG/SEP), kjer cepimo z dvema očesoma naenkrat. Tudi tu je prvo oko v vlogi posredovalke. |
elstar, lahko tole tehniko kako opises, razlozis? In seveda, se enkrat hvala.
elstar je napisal/a: |
... Obstaja tudi tehnika pri cepljenju na speče oko (AVG/SEP), kjer cepimo z dvema očesoma naenkrat. Tudi tu je prvo oko v vlogi posredovalke. |
mravlja je napisal/a: |
elstar, hvala za napisano. elstar, lahko tole tehniko kako opises, razlozis? In seveda, se enkrat hvala. |
Tale zapis zadnje tehnike moram nekoliko popraviti. Sam s tem nimam izkušenj, zato je verjetno tudi predstava o tem bila pri meni nekoliko popačena.
V mislih sem imel verjetno NIKOLACIJO, kratek opis najdeš tule:
http://rastline.mojforum.si/rastline-about657-0-asc-120.html