Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Lončki
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Lončki
(Prenos iz arhiva)
Glej tudi
dodala: muha
živjo,
mene pa zanimjo vaše izkušnje v zvezi z domačo vzgojo sadik iz semena.
ali je boljše saditi seme v manjše lončke lonček za intant kavo) ali v večje (velikost plastičnega kozarčka 2dcl)?
lani sem papriko posejala v piknik lončke in mi je rastlina naredila bolj kilave korenine, v višino je pa kar precej zrastla. tudi v zemjo se je potem slabo prijela. kje se mi je po vašem zalomilo in kaj naresti da do tega ne bo več prišlo?
hvala in lp
dodala: muha
živjo,
mene pa zanimjo vaše izkušnje v zvezi z domačo vzgojo sadik iz semena.
ali je boljše saditi seme v manjše lončke lonček za intant kavo) ali v večje (velikost plastičnega kozarčka 2dcl)?
lani sem papriko posejala v piknik lončke in mi je rastlina naredila bolj kilave korenine, v višino je pa kar precej zrastla. tudi v zemjo se je potem slabo prijela. kje se mi je po vašem zalomilo in kaj naresti da do tega ne bo več prišlo?
hvala in lp
Vižjo
Tu in tam primem kaj v roke, pa si bom dovolil razmišljati, ... namreč kaj več si ne upam.
Vprašanje je zastavljeno jasno, škoda pa, da si v tvojem odgovoru ne predstavljam najbolje velikosti teh piknik lončkov. To bi bilo potem nekakšna spontana istočnica za razmišljanje. Zato bom nasplošno in mislim, da bo tudi to vredu.
Pri mladih sadikah je dobro, če se vseeno navezujem na podrobnosti o velikosti posodic v tvojem vprašanju, da jih torej kar se da konstantno stimuliraš v neprestano, a zmerno rast in se tako izogneš mnogim težavam. Tako je. Rastline mnogokrat premagujejo bolezni in škodljivce s preraščanjem, ter tako vzdržujejo ravnovesje v svojo korist in nasprotno, ko so v daljših obdobjih mirovanja nekoliko bolj podvržene neugodnim posledicam nekaterih negativnih dejavnikov.
Poleg številnih faktorjev, ki vplivajo na dobro rast rastline obstaja eden od teh ravno v povezavi z velikostjo posdodice.
Rastline (nasplošno vse, čeprav vsaka po svoji specifiki) se v lončkih obnašajo po nekakšnem vzorcu in ta je, da sprva težijo k kritični preraščenosti korenin celotne koreninske grude in šele nato v rasti nadzemnega dela. Kot že rečeno, to na pogled ni z enako gostoto korenin pri vseh vrstah rastlin, vendar pa z določeno variacijo to drži vedno, ... če se človek loti in opazuje dinamiko dogajanja spodaj/zgoraj. In tu bi se lahko skrival odgovor na tvoje vprašanje.
Ko poseješ seme v velik - večji lonček, mlada rastlinica teži k prej omenjeni težnji minimalne preraščenosti koreninske grude in se pri temu do neke mere lahko tudi "utrudi". Namreč v tem primeru se rast in razvoj dogaja neuravnovešeno v škodo zelenega dela, ki vodi do male izčrpanosti. Vse to je v kategoriji "lahko" in ni vedno obvezno, pa tudi v obsegu "težko opaziti", ko človek na prvi pogled ne zazna ničesar spornega.
Če izhajam iz tega dejstva, potem je za rastlino bolje "korakati" z manjšimi in številčnejšimi koraki, ko se tako izogneš prevelikemu kontrastu zgoraj/spodaj. Tako je razvoj bolj uravnovešen, dinamika dogajanja krepko bolj v korist rasti, kot pa mirovanja in s skupnim seštevkom imenovanim dobra vitalnost rastline.
Povedano na kratko. Seješ v male posodice ali pač v pladenjček, nato pa presajaš v večje.
Tvojim težavam je lahko botrovala slabša vitalnost v zgodnji fazi razvoja, kar se ponavadi rado preslika tudi v naslednja obdobja rasti.
V takšnih primerih z dodatno težo na usodo rastline delujejo še plodovi ali cvetje in je dobra rešitev takšne situacije tudi reguliranje obremenjenosti rastline preko poletja.
Mogoče bi lahko bilo tudi kaj takšnega???
Tu in tam primem kaj v roke, pa si bom dovolil razmišljati, ... namreč kaj več si ne upam.
Vprašanje je zastavljeno jasno, škoda pa, da si v tvojem odgovoru ne predstavljam najbolje velikosti teh piknik lončkov. To bi bilo potem nekakšna spontana istočnica za razmišljanje. Zato bom nasplošno in mislim, da bo tudi to vredu.
Pri mladih sadikah je dobro, če se vseeno navezujem na podrobnosti o velikosti posodic v tvojem vprašanju, da jih torej kar se da konstantno stimuliraš v neprestano, a zmerno rast in se tako izogneš mnogim težavam. Tako je. Rastline mnogokrat premagujejo bolezni in škodljivce s preraščanjem, ter tako vzdržujejo ravnovesje v svojo korist in nasprotno, ko so v daljših obdobjih mirovanja nekoliko bolj podvržene neugodnim posledicam nekaterih negativnih dejavnikov.
Poleg številnih faktorjev, ki vplivajo na dobro rast rastline obstaja eden od teh ravno v povezavi z velikostjo posdodice.
Rastline (nasplošno vse, čeprav vsaka po svoji specifiki) se v lončkih obnašajo po nekakšnem vzorcu in ta je, da sprva težijo k kritični preraščenosti korenin celotne koreninske grude in šele nato v rasti nadzemnega dela. Kot že rečeno, to na pogled ni z enako gostoto korenin pri vseh vrstah rastlin, vendar pa z določeno variacijo to drži vedno, ... če se človek loti in opazuje dinamiko dogajanja spodaj/zgoraj. In tu bi se lahko skrival odgovor na tvoje vprašanje.
Ko poseješ seme v velik - večji lonček, mlada rastlinica teži k prej omenjeni težnji minimalne preraščenosti koreninske grude in se pri temu do neke mere lahko tudi "utrudi". Namreč v tem primeru se rast in razvoj dogaja neuravnovešeno v škodo zelenega dela, ki vodi do male izčrpanosti. Vse to je v kategoriji "lahko" in ni vedno obvezno, pa tudi v obsegu "težko opaziti", ko človek na prvi pogled ne zazna ničesar spornega.
Če izhajam iz tega dejstva, potem je za rastlino bolje "korakati" z manjšimi in številčnejšimi koraki, ko se tako izogneš prevelikemu kontrastu zgoraj/spodaj. Tako je razvoj bolj uravnovešen, dinamika dogajanja krepko bolj v korist rasti, kot pa mirovanja in s skupnim seštevkom imenovanim dobra vitalnost rastline.
Povedano na kratko. Seješ v male posodice ali pač v pladenjček, nato pa presajaš v večje.
Tvojim težavam je lahko botrovala slabša vitalnost v zgodnji fazi razvoja, kar se ponavadi rado preslika tudi v naslednja obdobja rasti.
V takšnih primerih z dodatno težo na usodo rastline delujejo še plodovi ali cvetje in je dobra rešitev takšne situacije tudi reguliranje obremenjenosti rastline preko poletja.
Mogoče bi lahko bilo tudi kaj takšnega???
Še nečesa sem se spomnil, ko je sorodna debata tekla nakje drugje.
Zgoraj sem bil rahlo nenatančen in je prav da to dopolnim.
Težava s preveliko količino zemlje ob setvi se predvsem nanaša na redke občutljive vrste, kot so paprika in melancani, povečini druge vrste, vključno s paradižnikom in kumarami pa so dovolj aktivne, da se tega skoraj ne opazi. Oziroma, tudi če se ni usodno in se rastlina prav lepo razvije. (izvzemši nekatere detajle, ki v neprofesionalnih krogih ne igrajo vloge)
Pač, zgoraj je bil izpostavljen problem s papriko in navezoval sem se na to, pisal pa nasplošno. Nepazljivost.
Tako torej ni potrebno komplicirati pri vseh vrstah, le za najbolj občutljive.
Zgoraj sem bil rahlo nenatančen in je prav da to dopolnim.
Težava s preveliko količino zemlje ob setvi se predvsem nanaša na redke občutljive vrste, kot so paprika in melancani, povečini druge vrste, vključno s paradižnikom in kumarami pa so dovolj aktivne, da se tega skoraj ne opazi. Oziroma, tudi če se ni usodno in se rastlina prav lepo razvije. (izvzemši nekatere detajle, ki v neprofesionalnih krogih ne igrajo vloge)
Pač, zgoraj je bil izpostavljen problem s papriko in navezoval sem se na to, pisal pa nasplošno. Nepazljivost.
Tako torej ni potrebno komplicirati pri vseh vrstah, le za najbolj občutljive.
juglans: pri preveliki količini zemlje se rado zgodi, da je ob "vestnem" zalivanju premokra, to pa slabo vpliva tudi na rast paradižnikovih sadik. Opažam, da je ravno to, ker je vlago v večji količini zemlje teže kontrolirati, pogost problem. Vrhnja plast se izsuši, spodaj je pa še vedno čmok, dokler rastlinica ni dovolj velika, da bi odvečno vodo lahko popila. Tudi drenaža pri tipu substrata, ki je nagnjen k zadrževanju vlage, ne pripomore dovolj.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
@muha, natanko tako je, kot si opisala zelo pogostokrat. Enostavno je potrebno imeti zaupanje ter potrpljenje in se ne sekirati, če se zaliva v tedenskih ali celo daljših intervalih. Kadar je potreba tudi po kapljah, .... če nekoliko pretiravam. @AndrejB
Med drugim je k zadevi dobro pristopati tudi čisto znanstveno, ko v določenem trenutku eno sadiko žrtvuješ in jo dejansko "razstaviš" na posamezne faktorje, ter tako opazuješ stanje. Pač seciraš in opazuješ same korenine po izgledu, ugotavljaš tip koreninskega sistema, debelino drobnih koreninic, poizkušaš opaziti koreninske laske, morebitne poškodbe in odzivanje nanje, jih prelomiš ter opazuješ notanjost (tisto kar pač vidiš s prostim očesom) in tako dalje po vseh delih rastline - steblo, peclji, brsti, listi, prilisti, dlačice, luskinice, skorja, kambij, votla ali pa polna sredina stebla .........
Tako počasi razumeš dogajanje in veš zakaj se gre. Gledaš kdaj kateri del rastline raste in kateri ne, kaj se dogaja če posamezne dele načrtno "motiš" (trganje listov, krajšanje stebla ali korenin ...)
Skratka, šele potem razumeš zakaj rastlina teži k prekoreninjenju in zatem rasti nadzemnega dela. Tudi ni nujno, da znaš to potem ubesediti, pač enostavno dojameš.
Ali pa slediš priporočila in si vesten, svoj čas ter energijo pa posvečaš v druge stvari. Recimo da nekdo igra violino, jaz pa nevem niti tega koliko strun ima.
Vse je OK.
Med drugim je k zadevi dobro pristopati tudi čisto znanstveno, ko v določenem trenutku eno sadiko žrtvuješ in jo dejansko "razstaviš" na posamezne faktorje, ter tako opazuješ stanje. Pač seciraš in opazuješ same korenine po izgledu, ugotavljaš tip koreninskega sistema, debelino drobnih koreninic, poizkušaš opaziti koreninske laske, morebitne poškodbe in odzivanje nanje, jih prelomiš ter opazuješ notanjost (tisto kar pač vidiš s prostim očesom) in tako dalje po vseh delih rastline - steblo, peclji, brsti, listi, prilisti, dlačice, luskinice, skorja, kambij, votla ali pa polna sredina stebla .........
Tako počasi razumeš dogajanje in veš zakaj se gre. Gledaš kdaj kateri del rastline raste in kateri ne, kaj se dogaja če posamezne dele načrtno "motiš" (trganje listov, krajšanje stebla ali korenin ...)
Skratka, šele potem razumeš zakaj rastlina teži k prekoreninjenju in zatem rasti nadzemnega dela. Tudi ni nujno, da znaš to potem ubesediti, pač enostavno dojameš.
Ali pa slediš priporočila in si vesten, svoj čas ter energijo pa posvečaš v druge stvari. Recimo da nekdo igra violino, jaz pa nevem niti tega koliko strun ima.
Vse je OK.
