Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
juglans je napisal/a: |
Naj pripodam razmišljanje in opazke pri podobno okarakterizirani rastlini z glavno korenino - hrastom. Pred tem pa še. Menim, da so bile ti dve asimini izkopani na kakšnem peščenem, oz. prodnatem področju, in še to je moralo biti tudi v globini dokaj rahlo, nekompaktno področje. Pred časom sem opazoval odstranjevanje večjega hrastovega štora. Drevo je imelo cca 3/4 m premera in pričakoval sem malce konkretnejše sopihanje večjega rovokopača. No, ampak izkopan je bil brez kakšnih večjih pretresov, razen tega, da je bil koreninski sistem košat in neroden. Predvsem me je zanimalo kako bo zgledala situacija z glavno korenino, ki pa je ni bilo v takšni obliki, kot sem jo pričakoval. Na globini 70 morda 80 cm je koreninski sistem zaključil z vertikalno rastjo in v tem območju se je nato razpredal le v horizontali. Pa je bila zemlja brez kakršnega koli kamenja. Globoka zemlja bi rekli, v resnici pa področje s kompaktno glineno podlago. Zaključek. Če zemlja ne omogoča razrast korenine, se le te ne razvijajo v tisto smer, pač pa drugam. Po navadi je to v vrhnjem sloju, recimo do 3/4 metra globoko. Upam si ugibati, da tudi večina naših asimin ne naredi niti podobne situacije pod zemljo, kot jo impozantno prikazuje zgornja slika. Seveda pa to ne pomeni, da drevo nima tendence rasti glavne korenine, le da se to malce prilagodi obstoječim razmeram. Tako, malo razmišljam. Sicer pa vse predhodno povedano drži. Lovor je spraševal o prestavitvi iz lonca na stalno mesto in to po mojem nebi smelo biti kakorkoli problematično, ... razen, če se ne poglobim v nekatera skrita dejstva. Z namenom čimbolj jasne slike jih bi nekoliko v pretiravanju opisal na sledeč način. Drevo z zelo specifičnim koreninskim sistemom in za posode precej neprimernim, torej slabo razvejanimi koreninami, se v posodi dolgoročno ne more dobro obnesti. (OK, pri tebi se je, a kljub vsemu ...) Posledično mu slabi vitalnost in s tem življenska moč. To se predvsem opaža v ekscesnih situacijah, ki jih potem težje premaguje, poleg tega pa so korenine zavite v bloku, ki ga je določala posoda. In to zadnje je sploh največkrat determinantno za slabši uspeh v prihodnjosti. Zaradi zmanjšane vitalnosti in potencialnih sprememb z neugodnimi razmerami se prav lahko zgodi, da rastlina ne zmore dovolj hitro pognati nove rasti korenin izven prvotne koreninske grude, zato pa bolj ali manj očitno vegetira brez vidnejšega napredovanja. Ponavadi si to razlagamo kot nekakšno "šok" situacijo zaradi spremembe, ki da rastlina potrebuje čas, v resnici pa je "šok" situacija zaradi izčrpanosti in nezmožnosti prebitja kritične točke z največjo napako ki jo izberemo v pomoč. Čakamo, da si rastlina opomore. Konkretno takšna rastlina ni zmožna pognati močnejših in mladih korenin v svežo zemljo, čeprav je ta dobro pognojena in samo mlade korenine omogočajo dober ter obilen sprejem vode s hranili. Na prvi pogled se to zdi nemogoče, a se v praksi pogosto dogaja v primerih presajanja starejših rastlin iz posod na prosto, vzporedna težava pa je tudi izsušenost koreninske grude v zemlji. Zaradi skoncentriranih korenin se gruda hitro izsuši, mi pa tega ne opazimo, ker je le ta zasuta v zemlji. V takšnem stanju je najpametnejša pomoč rastlini redno zalivanje s hkratnim dognojevanjem, da rastlino dobesedno poforsiramo k bujni rasti. Tudi, če je za vrsto netipično obilnejša rast, je manj škode, kot obratno. Nezgrešljiva analogija je: "Kakršna rast nad zemljo, takšna rast je tudi pod zemljo." in tako zagotovilo, da so uspele pognati nove močnejše korenine v svežo zemljo. Recimo, da bi takšno pozornost namenjal do dve leti, nato pa bi verjetno že moralo biti dovolj moči za samostojno premagovanje poletnih suš in podobnih situacij. A, da se ne bo zalivalo in dodatno dognojevalo kar tako povprek, naj se opazuje prvo rast rastline do zgodnjega poletja in se šele nato odloča za ukrepe. Vseeno pa na začetku z dodatno nego naredimo manj škode kot pa obratno. Obilo uspeha, ... pa malo poročaj o opaženih detajlih, ki sem jih želel izpostaviti. (upam, da sem bil dovolj jasen) |
juglans, hvala za zelo temeljit odziv. Torej- imel sem svojo v začetku dvoletno asimino na balkonu, presajeno v loncu 1 leto; namerno sem izbral okoli 15 cm širšega in globjega kot originalno v drevesnici, češ da asimina hitro dela globoko centralno korenino. Zdaj, ko sem drevesce po 1 letu presajal na vrt, ni imela nobene dolge centralne korenine. Niti najmanj kaj podobnega kot je v fotki prenesel ctrj iz ZDA. Sploh ni naredila kakšne izrazite centralne korenine v loncu. Celo ni s svojimi koreninami prerasla vse zemlje v loncu. Imela je lepe velike zelene liste in prirasta mogoče malo manj od 10 cm, a več kot 5 cm. Meni se zdi čisto spodbudno, lahko pa se motim, ker z asimino nimam nobenih izkušenj. Predvsem si očitam, da ji pri presaditvi zdaj na vrt nisem naklonil boljše zemlje. Kjer sem kopal jamo, očitno ni prav dobra. Nameraval sem ji dodati uležan konjski gnoj, pa ga nisem dobil. Malo sem obogatil zemljo ob presajanju na dnu jame in ob straneh z nečim podobnim biogreni. Upam, da mi asimina ne bo preveč zamerila.
Kar je bilo zadnje dni napisano okrog presajanja, sem prekopirala v novo odprto temo o presajanju asimin, da bodo podatki hitreje dosegljivi.
Po mojih izkušnjah vršičke vej odgrizne srnjad natančneje srne. Ker je vejica grenka ji ne paše ter jo spusti na tla. Zajec tega ne počne. V nasadu imam tudi murvo. Nasad je sedaj ograjen in le zajec me včasih obišče. Murva je obžrta okrog in krog, tako da bi pomagal le bay pas z vejico, ker pa je zelo pri tleh mi verjetno ne bo uspelo. Srnjaki pa s čelom in rogovjem drgnejo ob sadiko in jo tako poškodujejo. Običajno je to enostransko, tako da sadika ne propade saj ima še most za pretakanje sokov. Če je preveč pa naslednje leto naredi poganjke pod poškodovanim mestom.