Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
@sebaploj;
A nebi raje iskal kaj nestrupenega za ostale toplokrvne živali? Kot naprimer slux, ki se ravno sedaj skupinsko naroča. Išči TUKAJ.
Pa lepo prosim ne izgovarjaj se na oddaljenost in podobne "težave". Naredi kaj za naravo še ti, sedaj, tukaj in ne zgolj "bi bilo pametno kaj ..."
Ti iz lastnih izkušenj povem kako nevarna so sredstav proti polžem in ko opazuješ žival ki v mukah "končuje", potem se zamisliš nad samim seboj in vsemu svetom kaj se počne.
TUKAJ si preberi opozorila in karenco, nato pa pomisli, da v tvojem sadovnjaku bivajo ali pa le prehajajo še prostoživeče živali poleg vsega življa v zemlji in naredi korak še njim nasproti.
Če že ne gre s polži, vsaj okolico varuj.
Upam, da ne zameriš takšnemu odgovoru.
A nebi raje iskal kaj nestrupenega za ostale toplokrvne živali? Kot naprimer slux, ki se ravno sedaj skupinsko naroča. Išči TUKAJ.
Pa lepo prosim ne izgovarjaj se na oddaljenost in podobne "težave". Naredi kaj za naravo še ti, sedaj, tukaj in ne zgolj "bi bilo pametno kaj ..."
Ti iz lastnih izkušenj povem kako nevarna so sredstav proti polžem in ko opazuješ žival ki v mukah "končuje", potem se zamisliš nad samim seboj in vsemu svetom kaj se počne.
TUKAJ si preberi opozorila in karenco, nato pa pomisli, da v tvojem sadovnjaku bivajo ali pa le prehajajo še prostoživeče živali poleg vsega življa v zemlji in naredi korak še njim nasproti.
Če že ne gre s polži, vsaj okolico varuj.
Upam, da ne zameriš takšnemu odgovoru.
Še nestrokovno mnenje o obrezovanju asimine.
Menim, da samo vzgojno obrezovanje ne more biti problematično, saj rastlina obstaja v naravi že
x (he he 3-je x-i so se pretvorili v "utišanca") časa in nemogoče je, da bi se ob poškodbi tanjših vej kaj hudega storilo. Če bi se, bi pač že davnaj izumrla.
Dodatna uporaba smole je samo dobrodošla pomoč, ki koristi.
Druga pesem je izrezovanje debelejših vej, ki pa jih pri naših asiminah ne bo še nekaj časa.
Je pa resnica, da se trenutno asimine obravnava kot samostojna drevesa z dovolj razpoložlivega prostora in se tako ne razmišlja o rezi. Če že ne drugje, bo vsaj v komercialnih nasadih kdaj pa kdaj potrebna rez, ki se bo izvedla in svet se bo vrtel dalje.
@bogdanog; v tvojem primeru bi ti položil v misli sledeče vprašanje.
Predstavljaj si tvojo asimino čez 10+ let, ko bo že lepo rodila. Glede na višino poganjka in prikrajšanega vrha zgolj za 15cnn lahko verjameš, da bo večina ogrodnih vej nekje na 1,6m (približno), nižje zagotovo ne. Rodni del krošnje se bo pričel nekje na 2m in višje.
Ali in kako boš dosegel do plodov, katere je itak potrebno obirati ročno in previdno.
Samo razmišljam. Jaz bi vseeno še enkrat temeljito analiziral obstoječo šibo in jo po zaznanih aktivnih brstih skrajšal precej nižje. Nenazadnje rastlina pri tako mladem lesu brez težav požene iz spečih očes, ki pred potrebo sploh niso vidni.
Razmišljam iz prakse, ko sedaj opazujem jablano, ki so mi jo ovce ogolile do višine 1,8m. Rastlina je premlada za kakršnokoli naslanjanje lestve, veliko večino plodov pa je iznad dosega rok.
In primerjava med asimino ter jablano sploh ni mirodajna. (po občutljivosti sadežov)
Menim, da samo vzgojno obrezovanje ne more biti problematično, saj rastlina obstaja v naravi že
x (he he 3-je x-i so se pretvorili v "utišanca") časa in nemogoče je, da bi se ob poškodbi tanjših vej kaj hudega storilo. Če bi se, bi pač že davnaj izumrla.Dodatna uporaba smole je samo dobrodošla pomoč, ki koristi.
Druga pesem je izrezovanje debelejših vej, ki pa jih pri naših asiminah ne bo še nekaj časa.
Je pa resnica, da se trenutno asimine obravnava kot samostojna drevesa z dovolj razpoložlivega prostora in se tako ne razmišlja o rezi. Če že ne drugje, bo vsaj v komercialnih nasadih kdaj pa kdaj potrebna rez, ki se bo izvedla in svet se bo vrtel dalje.
@bogdanog; v tvojem primeru bi ti položil v misli sledeče vprašanje.
Predstavljaj si tvojo asimino čez 10+ let, ko bo že lepo rodila. Glede na višino poganjka in prikrajšanega vrha zgolj za 15cnn lahko verjameš, da bo večina ogrodnih vej nekje na 1,6m (približno), nižje zagotovo ne. Rodni del krošnje se bo pričel nekje na 2m in višje.
Ali in kako boš dosegel do plodov, katere je itak potrebno obirati ročno in previdno.
Samo razmišljam. Jaz bi vseeno še enkrat temeljito analiziral obstoječo šibo in jo po zaznanih aktivnih brstih skrajšal precej nižje. Nenazadnje rastlina pri tako mladem lesu brez težav požene iz spečih očes, ki pred potrebo sploh niso vidni.
Razmišljam iz prakse, ko sedaj opazujem jablano, ki so mi jo ovce ogolile do višine 1,8m. Rastlina je premlada za kakršnokoli naslanjanje lestve, veliko večino plodov pa je iznad dosega rok.
In primerjava med asimino ter jablano sploh ni mirodajna. (po občutljivosti sadežov)
Kaj pa če bi se uporabil tale način, da se vzpodbudi rast ogrodnih vej: https://www.youtube.com/watch?v=u8N7Dmz8feg od 9:45 naprej.
| bogdanog je napisal/a: |
| V tem vremenu jo zalijem 2 x tedensko. |
Za zalivanje je sedaj še prekmalu, ni potrebe oziroma je lahko celo škodljivo. Zakaj škodljivo? Če bomo imeli daljše obdobje toplega vremena, bo dobra namočenost pospešila brstenje. In pozeba naredi v tem primeru veliko škode.
Količina potrebne vode je odvisna od faze rasti, površine listov in okolice (visoke temperature, veter). Sedaj ni porabe, pa tudi zemlja je vlažna. Z zalivanjem asimin jaz začnem po 15.5.
Lp, Andrej
Težko svetujem na pamet.
Predlagam, da si temeljito ogledaš sadiko s pozornostjo na določitvi starosti lesa - poganjka.
Lanski prirast je tako ali tako obložen z velikimi brsti in odganjanje nebi smelo biti vprašljivo.
Predlanski les je pa že brez velikih brstov, saj so ti zaradi neizpolnitve svojega namena v lanskem letu odmrli. Pač rast se je nadaljevala le preko vrhnjega brsta.
Vseeno pa je ponavadi v neposredni bližini teh primarnih brstov (ki so v tem primeru zamrli) ševedno veliko sekundarnih brstov, ki so tudi zelo majhni ali pa skoraj neopazni. Tudi če ni teh, se bo na tem mestu formiralo dovolj aktivnih celic, ki bodo razvile brste za razvoj novih poganjkov. Mislim, da je to kar nasplošnopravilo pri vseh rastlinah in dvomim, da je asimina kakšna posebna izjema.
Naj pa omenim, da takšen manever terja nekaj časa, saj mora rastlina sprva razviti brste in šele nato prične zeleneti. Toliko v pojasnilo, da nebi bil preveč v skrbeh.
Skratka, nekje v tem območju dvoletnega lesa bi se jaz odločal za rez. Razen, če je bila lanska rast tako obsežna, da boš dosegel primernejšo višino že na tem delu. V tem primeru ti bo veliko lažje, saj te ne bo razjedal dvom in skrbi.
Torej. Nebi razmišljal toliko o številki cm, pač pa bolj v smeri čimnižje višine in hkrati še kolikor toliko dobrem občutku pri tebi.
Ker če ne, lahko svetujem da jo pajsneš na 0.5m, tebi pa se bo podrl svet, oz. me boš povprašal po zdravju.
Upam, da ti je razumljivo.
Za vsak slučaj še slika, s katero si lahko pomagaš prepoznavati mejo med eno - doletnim lesom. Pozoren si na zgostitev brstov in posledično "prečnih gubic- razpokic" ki nastanejo ob prvi spomladanski rasti po razpiranju brstov.
http://www.leereich.com/2017/02/i-take-a-closer-look-and-like-what-i-see.html prva fotka
Predlagam, da si temeljito ogledaš sadiko s pozornostjo na določitvi starosti lesa - poganjka.
Lanski prirast je tako ali tako obložen z velikimi brsti in odganjanje nebi smelo biti vprašljivo.
Predlanski les je pa že brez velikih brstov, saj so ti zaradi neizpolnitve svojega namena v lanskem letu odmrli. Pač rast se je nadaljevala le preko vrhnjega brsta.
Vseeno pa je ponavadi v neposredni bližini teh primarnih brstov (ki so v tem primeru zamrli) ševedno veliko sekundarnih brstov, ki so tudi zelo majhni ali pa skoraj neopazni. Tudi če ni teh, se bo na tem mestu formiralo dovolj aktivnih celic, ki bodo razvile brste za razvoj novih poganjkov. Mislim, da je to kar nasplošnopravilo pri vseh rastlinah in dvomim, da je asimina kakšna posebna izjema.
Naj pa omenim, da takšen manever terja nekaj časa, saj mora rastlina sprva razviti brste in šele nato prične zeleneti. Toliko v pojasnilo, da nebi bil preveč v skrbeh.
Skratka, nekje v tem območju dvoletnega lesa bi se jaz odločal za rez. Razen, če je bila lanska rast tako obsežna, da boš dosegel primernejšo višino že na tem delu. V tem primeru ti bo veliko lažje, saj te ne bo razjedal dvom in skrbi.
Torej. Nebi razmišljal toliko o številki cm, pač pa bolj v smeri čimnižje višine in hkrati še kolikor toliko dobrem občutku pri tebi.
Ker če ne, lahko svetujem da jo pajsneš na 0.5m, tebi pa se bo podrl svet, oz. me boš povprašal po zdravju.
Upam, da ti je razumljivo.
Za vsak slučaj še slika, s katero si lahko pomagaš prepoznavati mejo med eno - doletnim lesom. Pozoren si na zgostitev brstov in posledično "prečnih gubic- razpokic" ki nastanejo ob prvi spomladanski rasti po razpiranju brstov.
http://www.leereich.com/2017/02/i-take-a-closer-look-and-like-what-i-see.html prva fotka