... ja, kot alternativo je omenjal ravno kalcit, ki je cenejši, vendar nekoliko manj učinkovit, a vseeno dober.
(hvala pika)
Razmišljam sledeče. Naš predel je nasplošno poznan po slabše razpoložljivem apnencu v tleh in ga je potrebno občutljivim kulturam (npr. lucerna) dodajati. Morda je tudi v temu razlog, za mehka jajca. Niso bila ravno vsa, se mi pa zdi, da so največ mehkih znesle dve kokoši. Torej, malo okolica, nekaj pa "kri".
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
KOKOŠI
| juglans je napisal/a: |
| Lad, vseeno mislim, da bo znaten delež koruze v zimski prehrani zelo koristen ravno za primer mraza, oz. zagotavljanja energije. Če ni koruze, je ječmen verjetno kar dobro nadomestilo, tudi pozimi, s tem da ima več beljakovin(ki jih kokoš po potrebi pretvori v energijo, če se ne motim?)... Za primerjavo: Koruza naj bi imela 365kcal/100g, ječmen pa 354kcal/100g "..." Predvsem me v zimski prehrani skrbi pomanjkanje (mojim predstavam) sprejemljivejših beljakovin, maščob, nekoliko manj pa zelenega materiala. Jaz sem grah dodal, ker ima veliko beljakovin, čeprav verjamem, da bi šlo tudi brez njega... Pozimi so maščobo dobile, tako da sem jim občasno čez namočeno žito zlil malo konopljinega olja(potekel rok), ali so maščobe dobile od domačih ostankov solate(bučno olje), ali preko občasnih priboljškov kot so laneno seme, bučna semena, ter ostali priboljški, ki se jih trenutno ne spomnem  Zeleni material je meni pomemben, ker tako dobijo vitamine in minerale, pa tudi temno oranžno barvo rumenjaka... Rumenjak barvo dobi zaradi rastlinskih "barvil", raznih maščob....In razlika ko je na voljo trava, ter ko je ni, se zagotovo opazi v barvi rumenjaka... "..." Lad, kdaj konkretno si nabavljal grah? V resnici sploh ne vem kdaj se ga žanje. Cena okvirno je ...? Je bilo seme kaj moljavo? "..." Seme sem nabavljal enkrat v jeseni... Cena je bila 0,5e/kg(ekološka pridelava).Bilo je v 50kg žakljih, nič moljavo, zelo zadovoljen z njim... Čili!!! Rokenrol. A so imele kaj solšne oči?? Nisem opazil solz Česen, čili ter podobne stvari dobijo predvsem zaradi zajedalcev... Čilijeve "vročine" itak naj nebi čutile, saj nimajo receptorjev za pekoč okus...Jo pa čutijo morebitni zajedalci Proti zajedalcem se jim lahko da v gnezda tudi posušeno meto...V kokošnjak obesi narezano sivko, ki jih pomirja, sprosti, da lažje nesejo ...".." |
... kljub vsemu nadaljujem. Škoda je edino to, da ne bom mogel postreči z oprijemljivimi podatki.
Na temo koruze je bilo "rečeno" sledeče.
V zimskem času bi bilo potrebno zvečer krmiti celo koruzo, katera živali tekom noči greje.
Obratno je poleti, ko bi jih moral zjutraj in zvečer krmiti s celim ovsom. Ta organizem hladi.
Sledeče si razlagam nekako v stilu ajurvedskih znanj, ko recimo opredeljujejo vse bučevke, kumare ipd kot hladilna živila, recimo ingver pa telo ogreje.
No, vse to bolj kot dopolnitev razprave. V izoblikovanje mnenja.
Grah mi vseeno ne da miru. Je bil ta vir nekdo, ki ga je imel slučajno ali pa ga ima vsako leto?
Če to slučajno poznaš, potem bi bil v drugem primeru vesel kontakta. (če nisem vsiljiv)
Na temo koruze je bilo "rečeno" sledeče.
V zimskem času bi bilo potrebno zvečer krmiti celo koruzo, katera živali tekom noči greje.
Obratno je poleti, ko bi jih moral zjutraj in zvečer krmiti s celim ovsom. Ta organizem hladi.
Sledeče si razlagam nekako v stilu ajurvedskih znanj, ko recimo opredeljujejo vse bučevke, kumare ipd kot hladilna živila, recimo ingver pa telo ogreje.
No, vse to bolj kot dopolnitev razprave. V izoblikovanje mnenja.
Grah mi vseeno ne da miru. Je bil ta vir nekdo, ki ga je imel slučajno ali pa ga ima vsako leto?
Če to slučajno poznaš, potem bi bil v drugem primeru vesel kontakta. (če nisem vsiljiv)
| Lad20 je napisal/a: |
| Česen, čili ter podobne stvari dobijo predvsem zaradi zajedalcev... Čilijeve "vročine" itak naj nebi čutile, saj nimajo receptorjev za pekoč okus...Jo pa čutijo morebitni zajedalci Proti zajedalcem se jim lahko da v gnezda tudi posušeno meto...V kokošnjak obesi narezano sivko, ki jih pomirja, sprosti, da lažje nesejo |
Imam še jaz par vprašanj
Čili in česen v kaki obliki, ker imam obojega dovolj vsako leto, da lahko delim z njimi. Sklepam, da ne redno ampak tu in tam, če je to za notranje zajedalce? Nisem vedela, da nimajo receptorjev za pekoče.
Posušeno meto lahko verjetno vmešam med seno v gnezdu neomejeno. Proti pršicam?
Tole s sivko je šala ali misliš resno? Ker vse omenjeno imam, pa če je učinkovito, je najmanjši problem dodat.
Glede graha pa tudi mene zanima, kje ga dobiš, če ni skrivnost. To pomeni en žakelj 25eur, kot dodatek preostali hrani bi imela po moje enega dovolj za zimo, kar je minimalen strošek, glede na to, kaj dobim v zameno.
Ali ga namočiš, da malo nakali, kot npr. pri pšenici?
| juglans je napisal/a: |
| ... kljub vsemu nadaljujem. Škoda je edino to, da ne bom mogel postreči z oprijemljivimi podatki. Na temo koruze je bilo "rečeno" sledeče. V zimskem času bi bilo potrebno zvečer krmiti celo koruzo, katera živali tekom noči greje. Obratno je poleti, ko bi jih moral zjutraj in zvečer krmiti s celim ovsom. Ta organizem hladi. Sledeče si razlagam nekako v stilu ajurvedskih znanj, ko recimo opredeljujejo vse bučevke, kumare ipd kot hladilna živila, recimo ingver pa telo ogreje. No, vse to bolj kot dopolnitev razprave. V izoblikovanje mnenja. Grah mi vseeno ne da miru. Je bil ta vir nekdo, ki ga je imel slučajno ali pa ga ima vsako leto? Če to slučajno poznaš, potem bi bil v drugem primeru vesel kontakta. (če nisem vsiljiv) |
Nasplošno s koruzo ni nič narobe, ter se strinjam da je vredu za čez zimo, da kokoši ogreje... Vendar glede na to, da so moje preživele, je za alternativo ok tudi ječmen
Vprašanje je tudi kako je današnja koruza pridelana... Semena so večinoma hibridna(nič narobe), prevlečena z raznimi polimeri, fungicidi, insekticidi+še ostala konvencionalna pridelava... ki je jaz s svojimi evri ne podpiram Grah sem slučajno našel na bolhi, mislim da so bili samo 2,3 ponudniki... Poklical, ter šel iskat.... Kontakta si žal nisem shranil...Letos bom verjetno spet nabavil preko bolhe, če bo kak ponudnik...
| pika je napisal/a: | ||
Imam še jaz par vprašanj Čili in česen v kaki obliki, ker imam obojega dovolj vsako leto, da lahko delim z njimi. Sklepam, da ne redno ampak tu in tam, če je to za notranje zajedalce? Nisem vedela, da nimajo receptorjev za pekoče. Posušeno meto lahko verjetno vmešam med seno v gnezdu neomejeno. Proti pršicam? Tole s sivko je šala ali misliš resno? Ker vse omenjeno imam, pa če je učinkovito, je najmanjši problem dodat. Glede graha pa tudi mene zanima, kje ga dobiš, če ni skrivnost. To pomeni en žakelj 25eur, kot dodatek preostali hrani bi imela po moje enega dovolj za zimo, kar je minimalen strošek, glede na to, kaj dobim v zameno. Ali ga namočiš, da malo nakali, kot npr. pri pšenici? |
Čili, česen, vseeno v kaki obliki... Če je v prahu, se ga lahko vmeša med zmleto žito...Dam pa tudi koščke česna, olupke od čebule..-vse pojedo...Dam tudi cel čili, ki jih trgam iz rastline, ki je bila čez zimo obešena pod streho. Pojedo vse tudi semena.
Razne začimbnice se lahko uporabljajo pri kokoših v različne namene...
Opis v angleščini: https://goo.gl/wdLenl
Na tej strani omenjajo tudi svežo meto, tako da izgleda da je ok tudi sveža...Piše da meta odganja pršice, ter druge škodljivce, ter pomirja kokoši. Če jo kokoš zaužije, naj ne bi škodovalo, ima hladilni učinek, zato je koristna predvsem poleti... Sivka naj bi imela podobne lastnosti-odganja insekte, ter sprošča kokoši...
Grah sem dobil na bolhi...Žal kontakta nimam... Izgleda da bo letos še težje dobiti grah, če nas bo toliko
Če najdem kak kontakt, bom delil tukaj...Grah in ostala žita namočim tako, da jih zmešam v vedru, ter zalijem z vodo, tako da voda prekrije žito. Začne se postopek fermentacije. Ker voda prekriva žito, poteka anaerobna fermentacija(brez prisotnosti kisika-podobno kot pri kisanju zelja). Namočim takšno količino, da imam za par dni...Žito jemljem ven z cedilom...
Voda razgradi naravno zaščito semena proti kaljenju(fitinska kislina, razni rastni inhibitorji), kar je tudi ena od prednosti, če namakamo cela žita. Ne vem kako je s tem pri kokoših, vendar za prehrano človeka moramo semena namakati(kuhati..), da razbijemo to zaščito, saj lahko ovirajo absorpcijo hranil... Možno, da je pri kokoših podobno, saj večinoma jedo semena, ki so padla na tla(so bila izpostavljena vremenskim pojavom, ki so oslabili zaščito) ?
Lad20, jaz delam isto, včasih je samo namočeno, včasih nakaljeno, včasih pa fermenirano.
Pri meni je mešanica graha, koruze, tritikale, pšenice, ovsa, pšenice - vse v celem zrnju.
Suhega graha ne jejo, namočenega pa.
Pozimi malo več koruze, poleti manj, vedno pa celo.
Je pa vse ekološko.
Lad, če boš rabil kakšen vir za grah in ostalo, sporoči.
Na voljo imajo tudi zeolit in jajčne lupine.
Vsake tolko jim po mokrem žitu posujem diatomejsko zemljo (prehrambene kvalitet).
Super proti zajedalcem in za dodatne minerale.
Skoraj vsak dan imajo 2 uri proste paše, sicer jim pa v izpust prinesem svežo travo.
Včasih so tudi cele dneve zunaj, odvisno kje in kaj delamo.
Na paši najraje brskajo za živalsko bioto.
Sveža voda je pa itak osnova.
Piščeti pa dobijo nakaljeno s paličnim mešalnikom zmleto koruzo, sojo in grah + proso, ovsene kosmiče, lan + svežo zelenje.
Spet vse eko, včasih jejo boljše kot jaz!!!
Evo nadzornika.
... in mladina. Tile so zgodnji iz inkubatorja, koklja je pa bila letos malo pozna in zelo komično naravnana, vsedla se je ravno za velikonočne praznike!
Pri meni je mešanica graha, koruze, tritikale, pšenice, ovsa, pšenice - vse v celem zrnju.
Suhega graha ne jejo, namočenega pa.
Pozimi malo več koruze, poleti manj, vedno pa celo.
Je pa vse ekološko.
Lad, če boš rabil kakšen vir za grah in ostalo, sporoči.
Na voljo imajo tudi zeolit in jajčne lupine.
Vsake tolko jim po mokrem žitu posujem diatomejsko zemljo (prehrambene kvalitet).
Super proti zajedalcem in za dodatne minerale.
Skoraj vsak dan imajo 2 uri proste paše, sicer jim pa v izpust prinesem svežo travo.
Včasih so tudi cele dneve zunaj, odvisno kje in kaj delamo.
Na paši najraje brskajo za živalsko bioto.
Sveža voda je pa itak osnova.
Piščeti pa dobijo nakaljeno s paličnim mešalnikom zmleto koruzo, sojo in grah + proso, ovsene kosmiče, lan + svežo zelenje.
Spet vse eko, včasih jejo boljše kot jaz!!!
Evo nadzornika.
... in mladina. Tile so zgodnji iz inkubatorja, koklja je pa bila letos malo pozna in zelo komično naravnana, vsedla se je ravno za velikonočne praznike!