Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Jablana - Malus domestica
-
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Se je kdo že kdaj kaj "igral" z jablano na lastnih koreninah? Namerno ali po nesreči(prenizko sajeno) ni važno.
Me zanima, kako se kaj obnesejo sorte s šibko rastjo/bujnostjo, kar se tiče končne velikosti?
Pri nas je sicer en tak Beličnik, ki je zrastel v prav fletno drevo, vendar nič podivjanega ali prevelikega. Samo Beličnik že tako ali tako nima ravno šibke rasti, tako da mi to ne pomaga kaj dosti
Me zanima, kako se kaj obnesejo sorte s šibko rastjo/bujnostjo, kar se tiče končne velikosti?
Pri nas je sicer en tak Beličnik, ki je zrastel v prav fletno drevo, vendar nič podivjanega ali prevelikega. Samo Beličnik že tako ali tako nima ravno šibke rasti, tako da mi to ne pomaga kaj dosti
Sem bral pozimi o vzgoji jablan za rast na lastnih koreninah.
Drevesa naj bi dosegala (mislim da) nekje 60-80% visine sejanca, odvisno od bujnosti sorte.
Ker pravih rezultatov z ukoreninjanjem zlahtnih sort niso dosegali, so se posluzili cepljenja na zelo sibke osnove (M27, P22) - kot za klasicna cepljena drevesa za prodajo. Tako sadiko v prvi fazi posade v sadilno jamo globlje in jo delno zasujejo, da se lepo prime in ukorenini. Cez kako leto sele pa do konca zasujejo sadilno jamo, tokrat tudi cez cepljen del. Ta v naslednjih letih pozene svoje korenine, ki preprosto prerastejo osnovo in v rasti prevzamejo lastnosti sorte. S preraslo osnovo kasneje baje ni problemov. Drevo naj bi bilo bolj estetsko in naj bi izkazovalo boljse zdravje.
Me je kar prijelo, da bi nekoc poizkusil...
Drevesa naj bi dosegala (mislim da) nekje 60-80% visine sejanca, odvisno od bujnosti sorte.
Ker pravih rezultatov z ukoreninjanjem zlahtnih sort niso dosegali, so se posluzili cepljenja na zelo sibke osnove (M27, P22) - kot za klasicna cepljena drevesa za prodajo. Tako sadiko v prvi fazi posade v sadilno jamo globlje in jo delno zasujejo, da se lepo prime in ukorenini. Cez kako leto sele pa do konca zasujejo sadilno jamo, tokrat tudi cez cepljen del. Ta v naslednjih letih pozene svoje korenine, ki preprosto prerastejo osnovo in v rasti prevzamejo lastnosti sorte. S preraslo osnovo kasneje baje ni problemov. Drevo naj bi bilo bolj estetsko in naj bi izkazovalo boljse zdravje.
Me je kar prijelo, da bi nekoc poizkusil...
Zdravo. Zanimivo se mi zdi, da sploh poteka ta debata, ker načeloma se smatra cepljenje za naprednejšo obliko vzgoje dreves. Ena od glavnih prednosti cepljenja je tudi večja odpornost in prilagodljivost žlahtnih sort, ki jim jo omogočajo podlage. Kar sem želel dodati je, da so prenekatere sorte (sploh jablan) tako občutljive na bolezni, predvsem govorim o raku koreninskega vratu, da je še cepljena rastlina, kadar je cepljena prenizko, obsojena na propad. Tako da mislim, da bi znali biti eksperimenti v to smer vzgoje precej dolgotrajni in "zanimivi" v smislu opazovanja aktivnosti rasti posameznih sort . Eden od razlogov, da "pravih rezultatov z ukoreninjanjem zlahtnih sort niso dosegali", se najbrž skriva tudi v omenjeni težavi.
No glavna fora cepljenja je "univerzalna velikost" za nasade, ker se tam želi imeti čimvečjo gostoto dreves in čimhitrejšo rodnost. Šele potem pridejo ostale stvari.
Razlog je v tem, da je jablano težko pripraviti do tega, da se ukorenini. Pri cepljenju je rezultat čez 90% uspešnost(če prav delaš), pri koreninjenju pa je kljub uporabi hormonov in okolja z visoko vlažnostjo težko doseči 10% uspešnost. http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=3&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjc34vHzMvSAhXD_iwKHa5zAUcQFggkMAI&url=http%3A%2F%2Fwww.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si%2Fvs_mesko_polona.pdf&usg=AFQjCNHqxhqr78HfQeT6PkgBXSGAM4-VUQ&bvm=bv.149093890,d.bGg Tukaj je recimo ena naloga iz koreninjenja. Od 462 podtaknjencev jih je na koncu preživelo 13(po presajanju), pa še ti so imeli bolj kot ne slabe korenine. Porazno...
Citiram: |
Eden od razlogov, da "pravih rezultatov z ukoreninjanjem zlahtnih sort niso dosegali", |
Razlog je v tem, da je jablano težko pripraviti do tega, da se ukorenini. Pri cepljenju je rezultat čez 90% uspešnost(če prav delaš), pri koreninjenju pa je kljub uporabi hormonov in okolja z visoko vlažnostjo težko doseči 10% uspešnost. http://www.google.si/url?sa=t&rct=j&q=&esrc=s&source=web&cd=3&cad=rja&uact=8&ved=0ahUKEwjc34vHzMvSAhXD_iwKHa5zAUcQFggkMAI&url=http%3A%2F%2Fwww.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si%2Fvs_mesko_polona.pdf&usg=AFQjCNHqxhqr78HfQeT6PkgBXSGAM4-VUQ&bvm=bv.149093890,d.bGg Tukaj je recimo ena naloga iz koreninjenja. Od 462 podtaknjencev jih je na koncu preživelo 13(po presajanju), pa še ti so imeli bolj kot ne slabe korenine. Porazno...
Zdravo, če je cilj, da se ukorenini potem jablane ni težko pripraviti do tega, zato pa cepljeno mesto vedno pustimo nad zemljo, ker sicer žlahtna sorta naredi svoje korenine. Potikanje, ki je omenjeno tudi v tvojem linku torej ni edini način in je manj uspešen kot grobanje ali pa zasipanje debla (ker ne govorimo o tem, kaj se splača drevesnicam), o tem se strinjam. Pravim pa, da pri nekaterih sortah niti, če bi pognale korenine, to ne bi imelo prevelikega smisla, ker bi zaradi občutljivosti propadle kasneje.
Ima pa cepljenje daljšo zgodovino od modernih, nizkih podlag in se je v prvi vrsti z njim ohranjalo - množilo željeno sorto.
Ima pa cepljenje daljšo zgodovino od modernih, nizkih podlag in se je v prvi vrsti z njim ohranjalo - množilo željeno sorto.