Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Malina - Rubus idaeus
crtj je napisal/a: |
Mogoče še to - če se ti ne da ali je nepraktično delati oporo, poglej še sorto Polana. Že AB recimo je relativno pokončna, Polana pa naj bi imela prav to značilno lastnost, da je praktično samostoječ grmiček. Resda pa pišem to "na suho", nisem je še preizkusil. |
Bom za polano jaz poročal, ko malo zrastejo.
Lani jeseni sem jih sadil, danes pa so brsti že odprti, listi pa že veliki cca. 1 cm.
OK, me veseli.
Lovor, še nekaj na temo gnojenja...
Ti si, praviš, na barju, torej imaš pH verjetno kar precej nizek, tudi jaz ga imam v Prekmurju. V takih tleh je ponavadi problem dostopnost fosforja, ta pa je pomemben za razvoj korenin in cvetov - torej zelo pomemben.
Pomagaš si lahko s foliarnim gnojenjem, vzameš katerega od mnogih fosfor-kalij pripravkov (kalij ne bo odveč, rabiš ga za plodove), na primer http://www.karsia.si/protifert-fosfit-k .
Sam sicer na AB tega doslej nisem uporabljal (temveč na paradižniku), ker mi šlo toliko za maksimum kvalitete in količine, zdaj pa se zlagoma malo bolj na veliko lotevam in bom to vključil v redno delo.
To je hkrati odgovor na misel, kaj če bi dognojil med zgodnjim in poznim pridelkom. Najlažje na ta način.
Lovor, še nekaj na temo gnojenja...
Ti si, praviš, na barju, torej imaš pH verjetno kar precej nizek, tudi jaz ga imam v Prekmurju. V takih tleh je ponavadi problem dostopnost fosforja, ta pa je pomemben za razvoj korenin in cvetov - torej zelo pomemben.
Pomagaš si lahko s foliarnim gnojenjem, vzameš katerega od mnogih fosfor-kalij pripravkov (kalij ne bo odveč, rabiš ga za plodove), na primer http://www.karsia.si/protifert-fosfit-k .
Sam sicer na AB tega doslej nisem uporabljal (temveč na paradižniku), ker mi šlo toliko za maksimum kvalitete in količine, zdaj pa se zlagoma malo bolj na veliko lotevam in bom to vključil v redno delo.
To je hkrati odgovor na misel, kaj če bi dognojil med zgodnjim in poznim pridelkom. Najlažje na ta način.
Zelo dobro https://www.youtube.com/watch?v=Qd6Vzcf9vhY
(sicer za enkrat rodne -- ampak res praktičen nazoren pristop)
(sicer za enkrat rodne -- ampak res praktičen nazoren pristop)
crtj je napisal/a: |
Ja, kislost je za maline ok, tam ranga 5-6. Da je zemlja vlažna, bodo maline vesele, nikakor pa naj se ne zgodi, da bi voda zastajala. (Ker si na barju - ne vem, koliko resnem - morda jim skoplji kakšen kanal za odvodnjavanje zraven ali pa celo malo dvigni malinovo gredo.) Ja, če ciljaš na dve seriji pridelka letno, potem je rez podobna kot pri robidah (glede upravljanja starih vej, ki so že v drugem letu). S tisto razliko, da veje, ki so letos prvič rodile, pa samo krajšaš pod "porabljeni" del. (Mimogrede, baje obstajajo tudi primocane, torej na svežih vejah cvetoče, robide - primer sorte je Reuben, vendar se zaenkrat še zadržujem, ker je dati 10 eur za eno rastlino jagodičevja proti mojim življenjskim nazorom, včasih ni bilo, zdaj pa je Ne, ponavadi med letom ne gnojim. Jeseni debelo naložim listje od murve (ker je pač pri roki), pomladi dodam kompost in karkoli imam sadjarskega pri roki. Vsekakor poskusi malo tako - malo tako, ljubiteljski gojitelji imamo ta luksuz, da lahko eksperimentiramo poljubno in nismo odvisni od rezultata. Pri tem moraš vedeti tudi to, da to nikakor niso poskusi laboratorijske rigoroznosti - ne ker se ti ne bi potrudil, temveč ker enostavno ne gre. Že sami vzgojitelji sort in prodajalci, ko navajajo lastnosti sort prek rezultatov različnih vzorčnih nasadov, zapisujejo zelooo različne cifre, na podlagi katerih si lahko misliš zdaj za eno, zdaj za drugo sorto uh, ta bo pa res prava. "Šum", povzročen z lastnostmi rastne sezone in okolja, je ogromen. Za moje pojme so večkrat rodne maline, če pobiraš oba pridelka, največja možna zmaga na področju sadja - glede na to, koliko skrbi rabijo (malo), koliko so trpežne (tako rekoč plevel), koliko se same razmnožijo (prejšnji oklepaj), kako okusni so sadeži in kako dolgo jih lahko pobiramo (4+ mesece). Meni je že sam okus zelo všeč, ko pa sem potem še videl, koliko časa rodijo, mi je bilo že kar kičasto |
Greda je že dvignjena, okoli 30 cm nad ostali vrt. Namenjena je bila, ob robu je sicer že doslej jagodičevje ( ribez, kosmulja, aronija), bolj zelenjavi in jagodam, a sem sit, da jagode uničijo polži, čim malo pordečijo, paradižnik plesni od avgusta, torej od začetka njegove sezone naprej, vse skupaj pa tudi voluharji. Torej visoka barjanska podtalnica naj tu ne bi bila problem. Malo me skrbi, da sem pred 2. leti na delu gred, zdaj zasajenih z malino, gojil paradižnik. Bral sem, da se plesni lahko ohranijo v zemlji več let in s paradižnika prenesejo na malino.
Ko sem izbiral sorte malin, sem gledal tudi na kriterij, da naj bi bile po literaturi bolj pokončne, zgoščene rasti in ne prevelike. Torej ne samo okus, rodnost, netrnovitost ipd. Nočem, da mi preveč zasenčijo drugo jagodičevje. Idealno bi bilo, da uspevajo kot samostoječi grmi. Pravzaprav v reklamah za mnoge sorte prodajalci trdijo, da ne rabijo opore. Ali pa zelo malo. Ne vem, ali to blefirajo ali kaj? Vsekakor me malo preseneča tole z videa srbskega gojitelja malin, katerega povezavo si dal, ti dolgi prepleti rozg čisto na tleh. Take zmešnjave si skoraj ne bi rad privoščil na vrtu, kjer mi rastejo tudi druge rastline.
"Jesenske" tipično niso tako visoke in se tudi ne razvešajo v tolikšni meri; ni absolutno pravilo, je pa pogosto. Recimo Polka, Polana naj bi zrasli nekje do največ 150 cm, po izkušnjah je prav tako z AB - ki je pogosto v družinskem drevesu kasneje vzgojenih sort.
(Spet je pa vse stvar tvojih lokalnih pogojev, osončenosti, vlage, gnojenja... Ne gre to na 5% natačno. Bolj na 50%
Prodajalci so kot vsak drugi prodajalci - vse je naj in uf in najboljše na vse načine. To moraš pač v veliki meri diskontirati. Boljše je iskati poročila o konkretnih izkušnjah ali celo video, kjer boš videl, kako v praksi delajo s tvojimi izbranimi sortami.
Osebno se ne bi na prav nobeno rastlino, ki je nad 1 m in ni olesenela, zanesel, da bo zagotovo sama stala ves čas pokonci (čeprav so maline delno olesenele in čeprav bi to bila Polana). Ampak to je tudi stvar tega, da imamo v MS pomladi in jeseni precej temeljit veter, tipično do 70 km/h SV in še močnejši JZ.
Kakšni so pogoji pri tebi, veš ti. V nobenem primeru pa ne bo narobe, če maline postaviš v vrsto in daš bočno žice nekje okoli 70-80 cm.
Glede prenašanja bolezni s paradižnika na maline - to se mi zdi na prvo žogo malo nenavadno, ker sta biološki družini čisto različni. Sem pa na hitro tudi sam našel primer, ki sicer ni niti plesen niti bakterija, temveč virus (tomato ringspot virus).
Če te zelo skrbijo bolezni, bi zdaj po moje ravno še lahko šel z bakrom, ali pa kasneje med rastno dobo s katerim od listnih gnojil, ki so v bistvu hkrati bakrovi pripravki, formulirani tako, da jih ni bilo treba deklarirati kot zaščitno sredstvo; na primer Labicuper.
Bi pa rekel, takole po ostanku srednješolskega znanja, da če gre za virus, to verjetno ni splošna rešitev. In po drugi strani - ponavadi k rešitvi problemov, ki prihajajo s strani zemlje, precej pomaga zastirka.
Kje pa si na barju, bolj zahod, bolj vzhod? Ker moj zaenkrat še stalni naslov je na Lavrici na vzhodnem robu, pa če si kje blizu, lahko prideva s psom pogledat.
(Spet je pa vse stvar tvojih lokalnih pogojev, osončenosti, vlage, gnojenja... Ne gre to na 5% natačno. Bolj na 50%
Prodajalci so kot vsak drugi prodajalci - vse je naj in uf in najboljše na vse načine. To moraš pač v veliki meri diskontirati. Boljše je iskati poročila o konkretnih izkušnjah ali celo video, kjer boš videl, kako v praksi delajo s tvojimi izbranimi sortami.
Osebno se ne bi na prav nobeno rastlino, ki je nad 1 m in ni olesenela, zanesel, da bo zagotovo sama stala ves čas pokonci (čeprav so maline delno olesenele in čeprav bi to bila Polana). Ampak to je tudi stvar tega, da imamo v MS pomladi in jeseni precej temeljit veter, tipično do 70 km/h SV in še močnejši JZ.
Kakšni so pogoji pri tebi, veš ti. V nobenem primeru pa ne bo narobe, če maline postaviš v vrsto in daš bočno žice nekje okoli 70-80 cm.
Glede prenašanja bolezni s paradižnika na maline - to se mi zdi na prvo žogo malo nenavadno, ker sta biološki družini čisto različni. Sem pa na hitro tudi sam našel primer, ki sicer ni niti plesen niti bakterija, temveč virus (tomato ringspot virus).
Če te zelo skrbijo bolezni, bi zdaj po moje ravno še lahko šel z bakrom, ali pa kasneje med rastno dobo s katerim od listnih gnojil, ki so v bistvu hkrati bakrovi pripravki, formulirani tako, da jih ni bilo treba deklarirati kot zaščitno sredstvo; na primer Labicuper.
Bi pa rekel, takole po ostanku srednješolskega znanja, da če gre za virus, to verjetno ni splošna rešitev. In po drugi strani - ponavadi k rešitvi problemov, ki prihajajo s strani zemlje, precej pomaga zastirka.
Kje pa si na barju, bolj zahod, bolj vzhod? Ker moj zaenkrat še stalni naslov je na Lavrici na vzhodnem robu, pa če si kje blizu, lahko prideva s psom pogledat.
Pravzaprav sam nisem čisto tam, ampak tole raste pri koncu Črne vasi ( proti Podpeči). Torej res barje. Zemlja pa v glavnem niti ni originalna, ne le, da so barjansko šoto že tako ali tako davno prej odpeljali. Svojo novo pridobitev, torej njih 7 različnih malin, nisem dal čisto v vrste; bolj kot nek trikotnik; torej neke betonske opore z žicami, tudi zaradi estetike, vsaj zaenkrat ne bo. Robidi imam na malem umetnem hribčku, Loch Ness in Black Satin in se kar obnese z improviziranjem z nekaj oporami v obliki kolov. Bomo videli, kaj bo z malinami. Za izbor sort sem se kar nekaj ukvarjal z internetno literaturo. Pri gojitvi pa računam z začetniškimi napakami, kljub temu, da sem si iz knjižnice privlekel knjigo o Jagodičevju od Darinke Koron. Ameriške borovnice recimo gojim že 5 let, pa jih še zdaj nisem pogruntal, kot bi bilo treba.
Ni to trta, da bi res samo visela na opori in bi zato rabila beton in žico. Tudi če daš dobre kole in štrikec, je še vedno nekaj koristnega narejeno.
Glede učenja je pa po naravi stvari tako kot s plezanjem na hrib, torej višje kot prideš, bolj se odpre pogled, kaj vse še obstaja. Jaz za čebele rečem, da nekje do 80. leta bom lahko ravno rekel, da bi tu nekje lahko začeli
Glede učenja je pa po naravi stvari tako kot s plezanjem na hrib, torej višje kot prideš, bolj se odpre pogled, kaj vse še obstaja. Jaz za čebele rečem, da nekje do 80. leta bom lahko ravno rekel, da bi tu nekje lahko začeli