Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Nega večjih površin brez prinašanja zastirke / brez oranja
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Nega večjih površin brez prinašanja zastirke / brez oranja
(Prenos iz arhiva)
Tole bo še zanimivo.
Iščem način, kako obdelovati večje površine/njivo brez oranja.
Izziv je toliko večji, ker:
- ni dovolj zastirke za tako velike površine
- ogromno/preveč dela s prinašanjem/nanašanjem
Zato se podajam v smer, kjer bom načrtno vzgajal biomaso/zastirko na licu mesta.Nazadnje urejal/a zuf 02 Jun 2017 17:11; skupaj popravljeno 4 krat
Iščem način, kako obdelovati večje površine/njivo brez oranja.
Izziv je toliko večji, ker:
- ni dovolj zastirke za tako velike površine
- ogromno/preveč dela s prinašanjem/nanašanjem
Zato se podajam v smer, kjer bom načrtno vzgajal biomaso/zastirko na licu mesta.Nazadnje urejal/a zuf 02 Jun 2017 17:11; skupaj popravljeno 4 krat
Ja, nacrtno sejanje zelenih rastlin za zastiranje me se caka. Nekaj manjsih poizkusov sem ze delala. Ajda mi je bila najbolj vsec. Dobro zatre plevel, hitro raste in tudi greda ostane rahla. Detelje so mi manj vsec. Po kosnji mora biti greda dlje casa zastrta preden je primerna za sejanje. Vsec pa mi je enoletna detelja zasejana med koruzo._________________CARPE DIEM
Ja, tudi sam sem osredotočen na neprezimne rastline, ker je veliko manj dela z njimi, ko hočeš površino pripravit za setev/sajenje zelenjadnic.
Sem se tudi jaz razveselil v kmetijski zadrugi semen perzijske detelje, ki je neprezimna.
Ostale primerne so sončnice, loboda, ognjič, oljna redkev, bela gorjušica, solata, redkvice, facelija, oves ipd.
Sem se tudi jaz razveselil v kmetijski zadrugi semen perzijske detelje, ki je neprezimna.
Ostale primerne so sončnice, loboda, ognjič, oljna redkev, bela gorjušica, solata, redkvice, facelija, oves ipd.
Konec katerega meseca boste polegli žito?
Jaz sem to počel z ržjo nekje v začetku maja in se je vse dvigovalo. (žito sem valjal z valjarjem za travo in kot izboljšan poizkus še z desko na katero sem privijačil dva U profila. V upanju, da bo U profil pod mojo težo pretisnil stebla, zaradi česar se bili-stebla nebi več dvigovale sem bil na koncu kar malo razočaran in se tega potem nisem šel več. Da je material resnično obstal na tleh sem vse skupaj kar pokosil.)
Jaz sem to počel z ržjo nekje v začetku maja in se je vse dvigovalo. (žito sem valjal z valjarjem za travo in kot izboljšan poizkus še z desko na katero sem privijačil dva U profila. V upanju, da bo U profil pod mojo težo pretisnil stebla, zaradi česar se bili-stebla nebi več dvigovale sem bil na koncu kar malo razočaran in se tega potem nisem šel več. Da je material resnično obstal na tleh sem vse skupaj kar pokosil.)
Isto stvar naredi, ampak konec maja oziroma takrat, ko boš v klasih videl rumene laske, ki nakazujejo cvetenje.
Takrat nima več moči, da se dvigne.
Mi smo lani na roke/noge položili oziroma prelamljali.
Veš, ko z eno nogo poležeš, z drugo pa potem isti šop v drugo smer prelomiš. Zelo učinkovito.
Letos bomo probali z tomo vinkovičem nekak, ker je ročno dosti dela.
Še pa nisem ziher kako bo šlo, bo treba dober valjar nardit, ker drugače nič ne bo.
U-profili so na mestu in mislim da sestavni del, ker je tudi pri komercialnih varjantah tako.
https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSw77SiSV7SlH5ZXCxoGGLReQYaT8m0nmEx8gnz98b7fco4PnKe
Takrat nima več moči, da se dvigne.
Mi smo lani na roke/noge položili oziroma prelamljali.
Veš, ko z eno nogo poležeš, z drugo pa potem isti šop v drugo smer prelomiš. Zelo učinkovito.
Letos bomo probali z tomo vinkovičem nekak, ker je ročno dosti dela.
Še pa nisem ziher kako bo šlo, bo treba dober valjar nardit, ker drugače nič ne bo.
U-profili so na mestu in mislim da sestavni del, ker je tudi pri komercialnih varjantah tako.
https://encrypted-tbn0.gstatic.com/images?q=tbn:ANd9GcSw77SiSV7SlH5ZXCxoGGLReQYaT8m0nmEx8gnz98b7fco4PnKe
Ja takšen valjar sem imel v mislih, ko sem razmišljal kako lahko improviziram z materialom, ki je v tistem momentu pri rokah. Tudi vem, da bi moral počakati na klasenje, ampak pri nas je pričetek setve v maju (druga polovica sploh) lahko že na meji smiselnega. Saj delo ostane enako, samo rezultat je lahko precej vprašljiv. Se bojim, da bo letošnja sezona že ena od takšnih. Skratka, valjar mora biti dovolj težak, da resnično pretisne stebla, tu pa se pojavlja druga tegobica, (vsaj pri meni) ko greš nato na takšno površino ročno obdelovati. Druga pesem je še nadaljevanje s stroji.
No, kakorkoli že, pri meni je trenutno v procesu "brez prekopavanja" le ena njiva, ostalo pa je na klasiki. Na izbranki raje uporabljam zastirko kompostiraneg amateriala. Trenutno mi ta varianta bolj ogovarja, ker se v tem primeru vseeno dogaja več mikro-makro biološke aktivnosti in je zemlja za odtenek voljnejša. V osnovi imam težko zemljo in je vsak detajl v pozitivi opazen.
Veliko težavo mi za enkrat predstavljajo poletni pleveli, termofilni pra...ci jim pravim. V vročini jim zadostujeta že dva listka za cvetenje, pulijo se pa ne, ker je zemlja kljub zastiranju dovolj suha, da postane trda. Že itak bi rabil kakšno pomoč iz kitajske, pa še bolj natančni so. (če nisem nekje bral o kitajcih ... ?)
Do sedaj se je za to nalogo najbolje izkazala gosta setev ajde. (po krompirju, fižolu, česnu, čebuli ...) , ki sem jo lani potem celo uspel pobrati sredi novembra, jo malenkost dosušiti nato pa sem jo decembra omlatil, cca40kg čistega semena je bil zaključek in slama za zastiranje česna. Fino.
No, kakorkoli že, pri meni je trenutno v procesu "brez prekopavanja" le ena njiva, ostalo pa je na klasiki. Na izbranki raje uporabljam zastirko kompostiraneg amateriala. Trenutno mi ta varianta bolj ogovarja, ker se v tem primeru vseeno dogaja več mikro-makro biološke aktivnosti in je zemlja za odtenek voljnejša. V osnovi imam težko zemljo in je vsak detajl v pozitivi opazen.
Veliko težavo mi za enkrat predstavljajo poletni pleveli, termofilni pra...ci jim pravim. V vročini jim zadostujeta že dva listka za cvetenje, pulijo se pa ne, ker je zemlja kljub zastiranju dovolj suha, da postane trda. Že itak bi rabil kakšno pomoč iz kitajske, pa še bolj natančni so. (če nisem nekje bral o kitajcih ... ?)
Do sedaj se je za to nalogo najbolje izkazala gosta setev ajde. (po krompirju, fižolu, česnu, čebuli ...) , ki sem jo lani potem celo uspel pobrati sredi novembra, jo malenkost dosušiti nato pa sem jo decembra omlatil, cca40kg čistega semena je bil zaključek in slama za zastiranje česna. Fino.
Verjetno pravi valjar za tako opravilo je nekaj takega, o čemer debatirajo tu: http://traktor.mojforum.si/traktor-post-281489.html#281489
Nima smisla prinašati zastirke, če je večja površina.
Zadnja tri leta preizkušam in se učim vzgajati s pomočjo "zastirke na licu mesta".
Zgledoval sem se po kmetovalcih, ki na večjih površinah gojijo brez oranja. https://youtu.be/nWXCLVCJWTU
Glavni namen je imeti na površini gosto zeleno biomaso, ki jo ob pravem času poležemo/prelomimo in vanjo sejemo/sadimo.
Načeloma se najboljše obnese jesenska setev rži in grahorja.
Seveda pa je še kup drugih časovnih okvirjev in različnih setvenih kombinacij.
Ena izmed zgodb se je pri meni začela spomladi 2016 in sicer na golih njivskih tleh.
Namen je bil čm hitreje ustvariti čim več biomase, brez fokusa na pridelkih ter priprava površine za sezono 2017.
Zelo gosto sem sejal sončnice, ajdo, facelijo, oves, razne enoletne cvetlice, koruzo itd.
Namen je bil ustvariti čim več nadzemne in podzemne biomase.
julij 2016
avgust 2016
Na tej točki me je zaskrbelo, saj so v spodnjem sloju prevladali pleveli.
Vseeno sem nadaljeval in v stoječ plevel prosto sejal rž, nato pa plevel pokosil in material pustil na licu mestu.
rž posejana in plevel porezan - avgust 2016
Rž je kmalu vzniknila in nato čakanje kaj bo konec zime.
rž in ostanki sončničnih stebel - februar 2017
Imel sem dolgo časa za razmislek, kako bom rž kasneje prelomill/polegel.
Lansko leto sem to delal na roke in je bilo mukotrpno in zamudno.
v ozadju zelena biomasa rži, nekaj malega facelije, grahorja in ostalih plevelov - 02 junij 2017
... od blizu
ko rž zacveti, optimalen čas za prelom/poleganje - 02 junij 2017 - sem po nepotrebnem zavlačeval, saj je rž zacvetela že pred enim tednom
Nekaj kosov lesa in kotno železo - prtotip #1 - odlično se je obnesel!
Zdaj pa samo še zasadim/zasejem z bučami, melonami in lubenicami.
Nazadnje urejal/a zuf 02 Jun 2017 21:14; skupaj popravljeno 2 krat
Zadnja tri leta preizkušam in se učim vzgajati s pomočjo "zastirke na licu mesta".
Zgledoval sem se po kmetovalcih, ki na večjih površinah gojijo brez oranja. https://youtu.be/nWXCLVCJWTU
Glavni namen je imeti na površini gosto zeleno biomaso, ki jo ob pravem času poležemo/prelomimo in vanjo sejemo/sadimo.
Načeloma se najboljše obnese jesenska setev rži in grahorja.
Seveda pa je še kup drugih časovnih okvirjev in različnih setvenih kombinacij.
Ena izmed zgodb se je pri meni začela spomladi 2016 in sicer na golih njivskih tleh.
Namen je bil čm hitreje ustvariti čim več biomase, brez fokusa na pridelkih ter priprava površine za sezono 2017.
Zelo gosto sem sejal sončnice, ajdo, facelijo, oves, razne enoletne cvetlice, koruzo itd.
Namen je bil ustvariti čim več nadzemne in podzemne biomase.
julij 2016
avgust 2016
Na tej točki me je zaskrbelo, saj so v spodnjem sloju prevladali pleveli.
Vseeno sem nadaljeval in v stoječ plevel prosto sejal rž, nato pa plevel pokosil in material pustil na licu mestu.
rž posejana in plevel porezan - avgust 2016
Rž je kmalu vzniknila in nato čakanje kaj bo konec zime.
rž in ostanki sončničnih stebel - februar 2017
Imel sem dolgo časa za razmislek, kako bom rž kasneje prelomill/polegel.
Lansko leto sem to delal na roke in je bilo mukotrpno in zamudno.
v ozadju zelena biomasa rži, nekaj malega facelije, grahorja in ostalih plevelov - 02 junij 2017
... od blizu
ko rž zacveti, optimalen čas za prelom/poleganje - 02 junij 2017 - sem po nepotrebnem zavlačeval, saj je rž zacvetela že pred enim tednom
Nekaj kosov lesa in kotno železo - prtotip #1 - odlično se je obnesel!
Zdaj pa samo še zasadim/zasejem z bučami, melonami in lubenicami.
Nazadnje urejal/a zuf 02 Jun 2017 21:14; skupaj popravljeno 2 krat