Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vinogradniška breskev
muha je napisal/a: |
pep, da ne mešaš mojih sadik s tistimi, ki vzklijejo iz koščic žlahtnjenih breskev? Tiste običajno rodijo poleti. Moje sadike so potomke necepljene stare sorte, ki zori jeseni in je precej bolj odporna na kodravost. |
In tvoja se je pa zmešala s kero? Garantiraš, da v okolici nekaj km ni nobene žlahtne breskve?
metuljc je napisal/a: |
Konec koncev pa je znano, da so breskve večinoma samooplodne. |
Seveda so. Ampak samooploditev lahko garantiraš le, če v dosegu opraševalcev ni nobene druge breskve.
1.) Mesar, lpmami, zabeleženo in rezervirano. Proste so še 3 sadike.
2.) lpmami: so od tistega drevesa ja, od katerega sem sadeže prinesla na "kavico"
3) krnekdo: ne, ne morem garantirati, da v bližini ni žlahtnih breskev, čeprav prav veliko že ne. Nekako domnevam, da pri teh starih sortah prevladajo geni iz preteklosti. Pokazatelj, da gre za "pravo vinogradniško" mi je dejstvo, da zori šele septembra, da so sadeži manjši in imajo značilen okus.
Imela sem se priliko tudi že ukvarjati s sejanci žlahtnih breskev. Ti so po pravilu rodili takrat, kot matično drevo, se pravi poleti.
Zame so "vinogradniške" tiste in le tiste, ki zorijo septembra, so značilno grenkljatega okusa, meso se loči od koščice. Meso je bodisi belo (zunanjost sadeža belo-rožnata) , bodisi temnordeče (zunanjost sivozelena). In te so, vsaj kar sem imela izkušenj dosedaj, znatno bolj odporne na kodravost, kar za sejance žlahtnih ne velja.
2.) lpmami: so od tistega drevesa ja, od katerega sem sadeže prinesla na "kavico"
3) krnekdo: ne, ne morem garantirati, da v bližini ni žlahtnih breskev, čeprav prav veliko že ne. Nekako domnevam, da pri teh starih sortah prevladajo geni iz preteklosti. Pokazatelj, da gre za "pravo vinogradniško" mi je dejstvo, da zori šele septembra, da so sadeži manjši in imajo značilen okus.
Imela sem se priliko tudi že ukvarjati s sejanci žlahtnih breskev. Ti so po pravilu rodili takrat, kot matično drevo, se pravi poleti.
Zame so "vinogradniške" tiste in le tiste, ki zorijo septembra, so značilno grenkljatega okusa, meso se loči od koščice. Meso je bodisi belo (zunanjost sadeža belo-rožnata) , bodisi temnordeče (zunanjost sivozelena). In te so, vsaj kar sem imela izkušenj dosedaj, znatno bolj odporne na kodravost, kar za sejance žlahtnih ne velja.
mil, dobiš.
Predlagam pa vsem, ki boste dobili sadike, da jih čimprej posadite na stalno mesto. V lončku se zemlja hitro izsuši in sadika propade, če ne bdimo nad njo ravno vsaki dan. Do sajenja jih imejte zato raje v polsenci. Ne škodi, če jih začasno z lončkom vred zakopljete v zemljo.
Navodila dajem zato, ker sem doslej razdelila že kar nekaj sadik a so izgleda vse propadle .
Prosti sta še 2 sadiki.
Predlagam pa vsem, ki boste dobili sadike, da jih čimprej posadite na stalno mesto. V lončku se zemlja hitro izsuši in sadika propade, če ne bdimo nad njo ravno vsaki dan. Do sajenja jih imejte zato raje v polsenci. Ne škodi, če jih začasno z lončkom vred zakopljete v zemljo.
Navodila dajem zato, ker sem doslej razdelila že kar nekaj sadik a so izgleda vse propadle .
Prosti sta še 2 sadiki.