Izboljšava njivskih tal

[crtj-admin]

(Prenos iz arhiva)

[don]

Pozdravljeni, že dolgo dolgo spremljam tale forum ampak zgolj kot bralec. Sedaj pa sem dobil katastrofalno analizo zemlje na moji njivi.... odločil sem se, da tej zemlji če bo le možno dodam življenje in mogoče naredim uporabno njivo v naslednjih 4letih. Manjka celoten spekter N P K za mikrohranila nevem ampak mislim, da tudi tam obstaja velik primankljaj. Ph zemlje je nizkih 4.4 in ga morem spraviti nekje na 6.8. Zemlja je glina z zelo zelo nizko vsebnostjo organske snovi....

Naj povem, da se profesionalno ukvarjam z urejanjem okolice, kar pomeni, da imam na razpolago ogromno organskega materjala (pokošene trave, obrez grmovnic in v jesenskem času drevesno listje).

Rabil bi kak nasvet glede kompostiranja "na veliko" za njivo veliko 25arov, z zgoraj naštetim materjalom.
Mogoče kak nasvet posjat kakšno rastlinje za zeleno gnojenje? Nevem sem odprt za vse predloge! Nočem pa v nobenem primeru nič kemije.... Hvala za vsak nasvet!!

[aladin]

Poglej si, kako se je šel zuf vrt brez prekopavanja, na kakšen način zastira. Glede na to, da imaš ogromno materiala, ti verjetno ne bo problem.

Alternativa pa je, da spustiš na to površino živali, recimo večjo količino kokoši - vsaj za nekaj mesecev. Glede na površino bodo morda še boljši prašiči.

Morda delaš postopno, če ne rabiš vse površine naenkrat obdelovat. Po mojem občutku bi pustil kure na enem mestu vsaj en mesec in to tako, da bi imel eno kuro na kvadratni meter (torej toliko kur kot kvadratnih metrov). Potem prestaviš ogrado za kure, na obdelano površino pa poseješ malo solate, vmes pa nekaj z globokimi koreninami, regrat mi pride na misel recimo - tega lahko tudi presadiš.

Kure so lahko odslužene iz baterijske reje (naj imajo pa cele kljune. če je le mogoče), jaz sem jih dobil po 2€ komad), peteline pa itak dobiš zastonj - samo da se ti ne zravsajo med seboj.

Živali so morda lahko tudi sposojene, še posebej za prašiče ti bodo verjetno ljudje hvaležni, če se bodo lahko pasli po tvoji zemlji.

Na preostanek pa posej kakšno deteljo, ajdo, žito... za zeleno gnojenje.

[zuf]

Če sem prav zračunal je to 2500m2.
To je že kar konkretna površina za ročno zastiranje.
Ne priporočam za celo površino, kljub temu, da imaš veliko materiala.

aladin je dobro stvar poudaril.
Nekatere živali lahko za mnogokrat pospešijo ustvarjanje humusa s pravilno usmeritvijo z naše strani.
Ampak ne vem, če je to tvoj kontekst.
Boš sam več povedal.

Tvoj primarni namen je izboljšava zemlje?

Predno ti lahko damo kakšen konkreten nasvet je pomembno vedeti kaj so tvoji resnični nameni za to površino - za katere rastline izboljšuješ tla?

Zeleno gnojenje je v vsakemu primeru na vrhu lestvice pomočnikov za takšno povšrino.

Pri takih stvareh je smiselno počet več stvari hkrati.
Tukaj je na mestu permakulturno načelo.
"Vsaka stvar naj opravlja več nalog."
Kakšne vse "naloge" bi lahko ta površina opravljala zate in za naravo v temu času, ko boš izboljševal tla?
Čakati na nekaj v prihodnosti nma smisla, že prvo leto se lahko stvar zastavi tako, da ti povrne vloženo energijo ali pa morda še kanček več.

Vse te kratkoročne in dolgoročne naloge je dobro spraviti na papir in se potem odločiti, kako boš razdelil površino, kje boš zastiral z grobim nerazpadlim materialom in kje s končnim kompostom, ponekod z nezrelim itd.

Za konec pa ena zelo konkretna stvar, ki se tiče kompostiranja večje količine materiala - imaš na voljo ustrezno mehanizacijo?

Veselim se tvojih odgovorov, pomislekov, idej, predvsem pa ključnih namenov in ciljev, ker ti samo tako lahko najbolje pomagamo.

[Andrej Banko]

pH 4,4 !?
Don, ti bi lahko imel nasad ameriških borovnic !

Ja, če je ta analiza točna, potem boš pH do vrednosti med 6 in 7 ( kar je najbolj optimalno za zelenjavo ) težko spravil brez apnenja.
To je pač moje mnenje, naj me popravi kdo, če meni, da se da drugače.
Saj za apnenje imaš na trgu veliko naravnih izdelkov - mlet apnenec iz kamnolomov ( kalcijev karbonat ).

Jaz osebno bi primerno poapnil njivo. Mislim, da ti tam, kjer si opravljal analizo, znajo tudi svetovati, koliko apnenca ali morda mešanice apenec/dolomit potrebuješ.
Nato bi njivo malo globje zoral, sfrezal in posejal rasline za zeleno gnojenje. Po moje je za to skoraj najboljša kakšna mešanica.
Kakšna konoplja bi verjetno tudi ugodno vplivala za zemljo in njeno strukturo, ampak tu se zatakne zaradi drugih razlogov ...
Potem bi na začetku jeseni to požel, vkopal v zemljo ter posul z dobro zdrobljenim "tvojim" materialom od košenja, obrezovanja in grabljenja.

[slavc]

Kot pravi zuf, loti se toliko, kot boš zmogel.
Za 10 cm visoko zastirko, po vsej parceli, bi potreboval cca 250m3 materiala (10 tovornjakov). Zato se res loti "per partes" - po delih.
Priporočil bi ti film http://www.backtoedenfilm.com/, kjer je prikazano, kako usposobiti slabo zemljo za pridelavo hrane, s čim manj napora.

[don]

Bom na vsak vaš nepričakovano hiter odgovor in nasvet posebej v svojem postu odpisal, da nebom delal velike klobase

aladin je napisal/a:

Poglej si, kako se je šel zuf vrt brez prekopavanja, na kakšen način zastira. Glede na to, da imaš ogromno materiala, ti verjetno ne bo problem. Alternativa pa je, da spustiš na to površino živali, recimo večjo količino kokoši - vsaj za nekaj mesecev. Glede na površino bodo morda še boljši prašiči. Morda delaš postopno, če ne rabiš vse površine naenkrat obdelovat. Po mojem občutku bi pustil kure na enem mestu vsaj en mesec in to tako, da bi imel eno kuro na kvadratni meter (torej toliko kur kot kvadratnih metrov). Potem prestaviš ogrado za kure, na obdelano površino pa poseješ malo solate, vmes pa nekaj z globokimi koreninami, regrat mi pride na misel recimo - tega lahko tudi presadiš. Kure so lahko odslužene iz baterijske reje (naj imajo pa cele kljune. če je le mogoče), jaz sem jih dobil po 2€ komad), peteline pa itak dobiš zastonj - samo da se ti ne zravsajo med seboj. Živali so morda lahko tudi sposojene, še posebej za prašiče ti bodo verjetno ljudje hvaležni, če se bodo lahko pasli po tvoji zemlji. Na preostanek pa posej kakšno deteljo, ajdo, žito... za zeleno gnojenje.

Hvala za tvoj nasvet. Mislim, da bi bil malo težje izvedljiv saj imam tole njivo v drugem mestu in mi stroškovno ne znese, da bi se vsak dan ali vsak drug dan vozil tja.... predvidevam, da bi te živali potrebovale nadzor, vodo, hrano, zavetje.... kar pa pomeni mojo navzočnost zato mislim, da tak načrt z živalmi odpade ali pač?

Glede zelenega gnojenja pa sem totalno prepričan, da bom šel v to!!

[don]

zuf je napisal/a:

Če sem prav zračunal je to 2500m2. To je že kar konkretna površina za ročno zastiranje. Ne priporočam za celo površino, kljub temu, da imaš veliko materiala. aladin je dobro stvar poudaril. Nekatere živali lahko za mnogokrat pospešijo ustvarjanje humusa s pravilno usmeritvijo z naše strani. Ampak ne vem, če je to tvoj kontekst. Boš sam več povedal. Tvoj primarni namen je izboljšava zemlje? Predno ti lahko damo kakšen konkreten nasvet je pomembno vedeti kaj so tvoji resnični nameni za to površino - za katere rastline izboljšuješ tla? Zeleno gnojenje je v vsakemu primeru na vrhu lestvice pomočnikov za takšno povšrino. Pri takih stvareh je smiselno počet več stvari hkrati. Tukaj je na mestu permakulturno načelo. "Vsaka stvar naj opravlja več nalog." Kakšne vse "naloge" bi lahko ta površina opravljala zate in za naravo v temu času, ko boš izboljševal tla? Čakati na nekaj v prihodnosti nma smisla, že prvo leto se lahko stvar zastavi tako, da ti povrne vloženo energijo ali pa morda še kanček več. Vse te kratkoročne in dolgoročne naloge je dobro spraviti na papir in se potem odločiti, kako boš razdelil površino, kje boš zastiral z grobim nerazpadlim materialom in kje s končnim kompostom, ponekod z nezrelim itd. Za konec pa ena zelo konkretna stvar, ki se tiče kompostiranja večje količine materiala - imaš na voljo ustrezno mehanizacijo? Veselim se tvojih odgovorov, pomislekov, idej, predvsem pa ključnih namenov in ciljev, ker ti samo tako lahko najbolje pomagamo.

Prav imaš, ja to je 2500m2 ;) moj primarni namen je ustvariti rodovitno, bolj odcedno in zdravo prst. Ta njiva je njiva namreč sedaj 2. leto, pred tem pa je bila travnik nevem koliko generacij..... tla izboljšujem za setev industrijske konoplje, kasneje pa tudi vrtnin in začimbnic. 1. sezono je na tem mestu že rastla industrijska konoplja vendar porazno (sedaj vem zakaj)

Mesečno pričakujem okrog 30-50m3 travnatega materjala in do 5m3 mletega materjala grmovnic v jesenskem času pa okrog 60m3. Zaenkrat je moja strojna oprema le v rokah in fizični moči, ker žal nimam stroja s katerim bi šel na njivo.... ampak tudi v tem poglavju že delam vrjetno misliš, da bi materjal lahko razvozil/rastrosil po zemlji? Ali ga vdelal v zemljo?

Ni mi pomembno, da je to sezono njiva v obratovanju, saj imam še drugo, kjer bom to sezono sjal. V to oddaljeno bi rad le vlagal in izboljšal zemljo za naslednja leta seveda vse dokumentiral in o uspehu navduševal ljudi!

[don]

Andrej Banko je napisal/a:

pH 4,4 !? Don, ti bi lahko imel nasad ameriških borovnic ! Ja, če je ta analiza točna, potem boš pH do vrednosti med 6 in 7 ( kar je najbolj optimalno za zelenjavo ) težko spravil brez apnenja. To je pač moje mnenje, naj me popravi kdo, če meni, da se da drugače. Saj za apnenje imaš na trgu veliko naravnih izdelkov - mlet apnenec iz kamnolomov ( kalcijev karbonat ). Jaz osebno bi primerno poapnil njivo. Mislim, da ti tam, kjer si opravljal analizo, znajo tudi svetovati, koliko apnenca ali morda mešanice apenec/dolomit potrebuješ. Nato bi njivo malo globje zoral, sfrezal in posejal rasline za zeleno gnojenje. Po moje je za to skoraj najboljša kakšna mešanica. Kakšna konoplja bi verjetno tudi ugodno vplivala za zemljo in njeno strukturo, ampak tu se zatakne zaradi drugih razlogov ... Potem bi na začetku jeseni to požel, vkopal v zemljo ter posul z dobro zdrobljenim "tvojim" materialom od košenja, obrezovanja in grabljenja.

Ja če gledaš samo ph... kaj pa struktura zemlje? Dvomim, pa da bi borovnice v glini uspevale... ali? to z apnenjenjem se strinjam ampak bi s tem počakal? Nekaj sem razmišljal, da bi dodajal tudi lesni pepel kateri nam vsako leto ostane od kamina...?

A čez sezono pa nebi materjala potem sem nalagal? Konoplja je tu že bila ampak se je že pri ph zalomilo Nisem pa tudi sam razmišljal o kakršnikoli analizi.

Naj omenim še, da je na tej njivi ogromno slaka....

[don]

slavc je napisal/a:

Kot pravi zuf, loti se toliko, kot boš zmogel. Za 10 cm visoko zastirko, po vsej parceli, bi potreboval cca 250m3 materiala (10 tovornjakov). Zato se res loti "per partes" - po delih. Priporočil bi ti film http://www.backtoedenfilm.com/, kjer je prikazano, kako usposobiti slabo zemljo za pridelavo hrane, s čim manj napora.

Ok torej toliko materjala skorajda bom pa imel na voljo.... sploh če se mi cilj s strojem uresniči bo veliko lažje bom si pogledal film in hvala za nasvet!! ;)

Skrbi me edino zaradi 95% istega materjala (pokošene trave)?