Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Sem pa letos testno dajala v nekatere jamice za sajenje neoprano ovčjo volno. Nekje sem prebrala, da naj bi odganjala voluharja, pa sem poskusila. Bom lahko na koncu sezone povedala, če je kaj pomagalo. Malo sem skeptična tudi glede tega, kako na volno reagirajo rastline - slej ko prej pridejo korenine v stik z njo. Bomo videli, jaz upam na najboljše.
Ja tole varianto sem tudi sama sprobala, pa zdaj ne vem nekaj buč je vseeno šlo, samo nisem več prepričana če sem jo povsod dala in dovolj. Ni pa za skrbet glede reakcije rastlin, takole je Harka napisala na prejšnem forumu v prehrani rastlin:
harka je napisal/a:
Neoprana ovčja volna je super medij v vrtnarstvu. Oddaja dušik in zadržuje vlago, zato je idealna za uporabo v npr. visokih gredah 10 cm (ena prvih plasti v gredi, nad vejami)
Za nas vrtičkarje je najuporabnejša volna, ki jo ovčarji smatrajo za odpadek, to je volna z nog, trebuha in glave.
Lahko jo damo tudi tanko plast na dno setvenega pladnja/lončka,...
Prav tako pa lanolin iz volne odganja voluharja, zato je volna primerna tudi za na dno sadilne jame za drevesa, saj lahko nadomesti kovinske mreže za zaščito (če se hočemo iti res naravno vrtnarjenje/sadjarstvo,...)
Bomo še temo odprli v prehrani rastlin. Da obnovimo znanje.
Juglans, tudi pri nas je podobno kot pri tebi - na odprtem, zraven pa travnik in zelo blizu gozd.
Voluhar je velik problem in tudi sama sem bila na začetku proti ubijanju s pastmi. A ko vidiš, kako rastline padajo ena za drugo in ko nič drugega ne pomaga ...
Sem pa letos testno dajala v nekatere jamice za sajenje neoprano ovčjo volno. Nekje sem prebrala, da naj bi odganjala voluharja, pa sem poskusila. Bom lahko na koncu sezone povedala, če je kaj pomagalo. Malo sem skeptična tudi glede tega, kako na volno reagirajo rastline - slej ko prej pridejo korenine v stik z njo. Bomo videli, jaz upam na najboljše.
Glede ovčje volne lahko povem, da vsaj pri meni ne funkcionira. Volno uporabljam v kombinaciji z "neuporabno" posušeno travo (zaradi dežja med sušenjem krme, ... kar nekateri kmetje zavržejo) in sicer na površini, iz katere je bil odstranjen zgornji sloj zemlje. (pač neki razlogi, ki so ta trenutek nepomembni) Torej na takšni zemlji se več let ni uspelo razrasti praktično nikakršno rastje kljub sejanju in tako sem poizkusil z bogato, organsko zastirko. Dejansko lahko ugotovim, da je opazovati proces, in sicer od navideznega ničelnega napredka v kakršnemkoli ozelenjevanju dotičnega, slabega in pustega zemljišča pa do sedaj mestoma zelo bujne, metrske "zelene haute" izredno zanimiva in številnih zaključkov polna izkušnja. Izkušnja, za katero vem, da še ni končana v smislu bogatega in rodnega kosa zemljišča.
Kakorkoli že, da se vrnem na rdečo nit tega zapisa, del tega procesa ozelenjevanja z zastirko iz volne in ostalega je tudi voluhar. Model veselo rije po površini sicer rdeče ilovice, katero zastirka lepo rahla in vlaži, bujne rastline (korenaste-regrad, ščavje ...) pa očitno vzpostavljajo dovolj bogato oklje tudi zanj.
Vse bolj se mi dozdeva, ali pa rečeno drugače, da se vse jasneje izrisuje zaključek (lahko zgolj delni, začasen, ki se bo verjetno še nadgrajeval) da je "voluharjev polna" situacija odraz širše slike nekega okolja, in sicer kot posledica morebitnega preobilja hrane zanj, izostanek naravnih regulatorjev populacije (hudirja, kako učeno se tole sliši), morebiti še kakšnih drugih, meni nepoznanih dejavnikov. Je pa z to situacijo zelo težko kombinirati naše želje po slastnih korenovkah, sončnih marelicah itd.
Mrjasina mi je uničil praktično vso baziliko, njegov kolega pa se je spravil nad/pod šparglje. Dveh ni več. Shiso-kitajsko baziliko pa se vsaj do sedaj nekako izogibajo.
Nekaj sem uspel nabrati orehovega listja, implikacija sledi, me zanima kaj poreče, jajčnih lupin pa tudi že ima nekaj, a kaj ko sta vrt in njiva enostavno prevelika. Je mobilen, prilagodljiv, neobčutljiv, vzdržljiv.
Skratka, takle mamo.
ps: volna in korenine, iz vrta in zelenjave nimam izkušenj, drugače pa kot sem že omenil, travniške rastline se ne pritožujejo, ravno nasprotno.
Evo, mila zima in je v vrtu polno rovov miši in voluharjev. Ima kdo izkušnje s karbidom? Zdi se mi dobra ideja, da jim ga vržeš v rov in jim izpodrine kisik
Aja, da mi ne bo kdo očital pobijanja voluharjev so nam požrli večino nasajenih sadnih dreves, vse tulipane, poleti ka v vrsti žre korenje, solato, radič, krompir..
Voda je zakon. Vodno cev potisneš v enega njegovih rovov, odpreš pipo,pustiš nekaj časa teči,da se njegovi rovi poplavijo.....nikoli več se ne vrne._________________http://www.procreo.jp/labo/flower_garden.swf (klik na črno polje)
pa česen
