Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.

Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)

Pozeba 2017

Odgovori
metuljc
Prispevkov: 9400
Pridružen: So Jun 01, 2013 2:00 am
Kraj: Rimske Toplice

Odgovor Napisal/-a metuljc »

crtj je napisal/a:
metuljc je napisal/a:
Res? Kje? Priznam, da ga ne poznam, ampak tukaj ni videti, da bi pisali o njem kot o antifrizu.


http://www.ekoplantserbia.com/proizvodi/epin-ekstra.php

Brasinosteroidi aktiviraju zaštitu od niskih pozitivnih temperature i od niskih negativnih temperature – mraza, iniciranjem sinteze specifičnih šećera, šećernih alkohola i specifičnih proteina (npr. dehidrina). EPIN EKSTRA® je najbolje primeniti preventivno tj pre mraza ali je moguće, ukoliko biljno tkivo nije potpuno uništeno pomoći biljkama i tretmanom odmah posle mraza. Biljke istretirane prventivno zaštićene su u velikoj meri do temperature od -4°C i period zaštite je 5-7 dana, mada se u slučaju najave jakog mraza, ili ako su biljke u izrazito osetljivoj fazi, tretman mora uraditi i ranije.


tole se sliši čisto verjetno. ker omenjene snovi, katerih sintezo stimulira, prispevajo k povečanju ozmotsko aktivnih snovi, kar pomeni, da vežejo vodo. Vezana voda ne zamrzne, ker pa se z vezavo vodnih molekul na te snovi močno zmanjša količina proste vode, ta, četudi zmrzne, ne naredi tolikšne škode. Natanko tako postopajo jeseni pri nas avtohtone rastline, tvorijo in kopičijo torej ozmotsko aktivne snovi, ki delujejo kot antifrizi.
htf_lover
Prispevkov: 534
Pridružen: To Jun 25, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a htf_lover »

zuf je napisal/a:
Zakaj pa pol uporabljaš? Very Happy

ne uporabljam, samo enkrat sem preizkusil, da vem koliko tile pametni nasveti delujejo. Neuspeh zagotovljen!
Ivčk
Prispevkov: 1620
Pridružen: So Jun 01, 2013 2:00 am

Odgovor Napisal/-a Ivčk »

Murve kljub močni večslojni zaščiti čisto črne, enako kivi in plodovi češnje.
Jaz drugo leto nič več ne bom ščitila, ker je to potrata časa. Če misli zmrznit, pač naj zmrzne..._________________Instagram profil: @iva.grasa.ig
Dostop do spletne ankete:
https://forms.gle/S3bLBtqhbhK1q6M6A
Uporabniški avatar
crtj
Site Admin
Prispevkov: 5421
Pridružen: Pe Jun 14, 2013 2:00 am
Kraj: Prekmurje

Odgovor Napisal/-a crtj »

metuljc je napisal/a:
tole se sliši čisto verjetno. ker omenjene snovi, katerih sintezo stimulira, prispevajo k povečanju ozmotsko aktivnih snovi, kar pomeni, da vežejo vodo.


Ja, meni se je tudi zdelo smiselno. Vendar se mi urnik ni izšel, tako da sem šele danes dobil tako robo od Metroba kot tisto flašico, ki jo punce s sabo pripeljejo. Več sreče prihodnjič Smile
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17324
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Ivčk je napisal/a:
Murve kljub močni večslojni zaščiti čisto črne, enako kivi in plodovi češnje.
Jaz drugo leto nič več ne bom ščitila, ker je to potrata časa. Če misli zmrznit, pač naj zmrzne...


Podobno mojemu razmišljanju in izkušnjam. Če toplote ni, je tudi koprena ne more zadržat. Drugo je na tleh, kjer toploto oddaja že ogreta zemlja. V krošnjah dreves pa samo, če jih umetno ogrevamo (obešene sveče po vejah, kurjenje pod drevesi). Je pa koprena zaščit pred mrzlim vetrom, če bi ta situacijo lahko še poslabšal.
Uporabniški avatar
muha
Site Admin
Prispevkov: 17324
Pridružen: Ne Okt 27, 2024 7:08 pm
Kraj: Medvode okolica

Odgovor Napisal/-a muha »

Še ena izkušnja:

ferdo36 je napisal/a:
Ob 6,30h v nasadu -6,03 st. C.Škodo bomo ocenili čez nekaj dni!Delovalo ni ne
Protifert,ne baldrijan in niti dimljenje.
Uporabniški avatar
Melona
Prispevkov: 4531
Pridružen: Pe Mar 28, 2014 1:00 am
Kraj: Litija

Odgovor Napisal/-a Melona »

Ivčk je napisal/a:
Murve kljub močni večslojni zaščiti čisto črne, enako kivi in plodovi češnje.
Jaz drugo leto nič več ne bom ščitila, ker je to potrata časa. Če misli zmrznit, pač naj zmrzne...


Po letošnji izkušnji, ko sva povsod okrog hiše navesila kopreno, pred tem škropila s Protifertom LMW, je najin sklep zelo podoben. Kajti po podrobnejšem pregledu vrta za nobeno sadje ni upanja. Izjema so ameriške borovnice, te so ostale. Vsi Vrtinovi potaknjenci trt, mini kivi, breskve, slive, stara trta, češnje, češplje, vse je adijo. Za kutino še ne veva.
mravlja
Prispevkov: 4236
Pridružen: So Maj 21, 2016 2:00 am

Odgovor Napisal/-a mravlja »

Melona pozdravljena,

verjetno je za koncen "obracun" se prezgodaj, ampak, za potaknjence trt nekako sprejmem, da so "sli", kaj pa stara trta in ostala vecja drevesa - mislis, da ne bodo prezivela?
metuljc
Prispevkov: 9400
Pridružen: So Jun 01, 2013 2:00 am
Kraj: Rimske Toplice

Odgovor Napisal/-a metuljc »

Seveda bodo trte preživele. lani smo pri nas imeli 16. 4. močno pozebo, 27. 4. pa kakšne 10 cm, če ne več, mokrega snega. Trta je močno pomrznila, pa se je potem zbudilo mnogo spečih očes in je celo kar nekaj rodila, gre za izabelo in neko belo sorto, imena ne vem, neka francoska je. Le 2 trti, ki sicer zorita konec julija, sta ostali prazni.
Kako bo letos, poročam kasneje, pozebla gotovo je, videla jo bom pa šele jutri.
Uporabniški avatar
Melona
Prispevkov: 4531
Pridružen: Pe Mar 28, 2014 1:00 am
Kraj: Litija

Odgovor Napisal/-a Melona »

mravlja je napisal/a:
Melona pozdravljena,

verjetno je za koncen "obracun" se prezgodaj, ampak, za potaknjence trt nekako sprejmem, da so "sli", kaj pa stara trta in ostala vecja drevesa - mislis, da ne bodo prezivela?


Ne, ne, ni me strah, da ne bi preživelo, ampak rodilo pa letos ne bo, vsaj ne kaj omembe vrednega. Pa mi je bolj kot za pridelek žal za tistimi, ki so prvič nastavile grozdke in plodove, ki bi jih torej sploh prvič poskusili. Veš, ko se človek veseli in komaj čaka, da vidi, kaj je sploh zasadil, potem pa konec aprila dojame, da bo čakal še eno sezono. Ne eno leto, ampak leto in pol hlipanje . Čedalje bolj se strinjam, da je pametno zasaditi več jagodičevja.

Kako pa je pri tebi, Mravlja, ti je ostalo kaj veselja?
Odgovori