Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Velika sinica - Parus major
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Velika sinica - Parus major
(Prenos iz arhiva)
Na območju Slovenije lahko vidimo sedem vrst sinic. Vsem je prvotno življenjsko okolje gozd, nekatere izmed njih pa so zelo pogoste tudi v parkih in vrtovih. Najbolj poznana med njimi je prav gotovo velika sinica (Parus major), saj je ena najbolj razširjenih in najpogostejših ptic pri nas. Spomladi se s skoraj vsakega drevesa ali grma sliši njen ci-ci-do, pozimi pa je redna in izjemno pogosta obiskovalka krmilnic. Človekova bližina je ne moti in zaradi njenih pisanih barv ter živahnosti jo vsak rad opazuje. Prav zato ne preseneča, da jo opevajo številne pesmi – od Kekca do Otona Župančiča.
Pri izbiri življenjskega okolja ni izbirčna – pogoj je le dovolj hrane za vzgojo mladičev in primerno mesto za gnezdo. Najraje ga naredi v drevesnem duplu, prav ji pa pride tudi zidna razpoka ali katero drugo zatočišče, ki posnema duplo – gnezdilnica, poštni nabiralnik, rezervoar odsluženega motorja... Gnezdilnice zelo rada naseli, kar je olajšalo ornitologom njihovo proučevanje in danes je velika sinica ena najbolj raziskanih vrst ptic na svetu. Zaradi njene prilagodljivosti in iznajdljivosti je človekovi posegi v gozd, ki je njeno naravno življenjsko okolje, ne prizadenejo tako hudo, kot nekatere druge vrste ptic. Še vedno pa je to vrsta, ki je vezana na drevesa in če teh v določenem okolju ni dovolj (zavzemati morajo vsaj 10% površine), tudi velikih sinic ni. Na drevesih je ogromno gosenic in drugih majhnih živalic, s katerimi sinice hranijo mladiče. Razvoj mladičev je zelo hiter in v največ treh tednih od izvalitve mladiči že zapustijo gnezdo. Tako hitra rast zahteva bogato in kalorično hrano. Vsak mladič poje približno 70 gosenic na dan in glede na to, da imajo velike sinice okrog 10 mladičev v leglu, je njihov prispevek pri nadzoru številčnosti gosenic v določenem okolju zelo velik. V eni izmed raziskav, ki je potekala pred desetimi leti na Nizozemskem, so ugotovili, da se je v jabolčnih nasadih, v katerih so gnezdile velike sinice, zmanjšala škoda na jabolkih zaradi gosenic kar za 50%. Z namestitvijo gnezdilnic v sadovnjak zmanjšamo potrebo po uporabi pesticidov in ob vsakem obisku sadovnjaka nas bo pozdravila siničja pesem. Seveda pa ta ne bo vedno enaka, saj sodi velika sinica med tiste ptice pevke, ki poznajo največ različnih napevov. S petjem se prepoznavajo med sabo, samčki pa z njim označujejo svoj teritorij.
Pa še to: ko boste naslednjič opazovali velike sinice na vašem vrtu, poglejte njihovo progo, ki se vleče navzdol po sredini oprsja. Proga samcev je široka in jasna, medtem ko imajo samice tanko progo, ki je lahko mestoma tudi prekinjena.Nazadnje urejal/a irenakk 07 Avg 2014 11:28; skupaj popravljeno 2 krat
Ali morda kdo ve kaj več o življenju sinic, predvsem o valjenju in obnašanju obeh staršev pri tem procesu?
Imam problem, ki ga moram rešiti.
V rastlinjaku mi je ostala ena gnezdilnica, ki jo je naselil par velikih sinic. Že med prvim zarodom je bilo prevroče, ne glede na to, da sem jim namestil senco. Na žalost se za omenjeno generacijo na koncu ni najbolje izteklo in so iz gnezdilnice izleteli le trije mali cicidoji, pa še od teh so nato dva reveža takoj ulovile mačke. Ko sem to opazil, sem šel takoj odstranjevati hiško, a je bila notri že samička s tremi svežimi jajčki. Sedaj postaja še bolj vroče in čez dan ptica izletava ven, ker je prevroče. To ne bo vredu in moram jo prestaviti nekam na hladno. (izven rastlinjaka)
Sedaj pa me zanima sledeče.
Ali samec sodeluje pri valjenju in prehranjevanju samice? Ker če prestavim hiško, potem vsaj on ne bo našel nove lokacije.
Sklepam da ja, ker vsaj potem, ko so ptički že izvaljeni oba hranita zarod.
Kako naj rešim zadevo?
Že prvič sem hodil mladičke napajati z vodo, (skromnega uspeha sicer) sedaj pa to ne bo šlo.
Imam problem, ki ga moram rešiti.
V rastlinjaku mi je ostala ena gnezdilnica, ki jo je naselil par velikih sinic. Že med prvim zarodom je bilo prevroče, ne glede na to, da sem jim namestil senco. Na žalost se za omenjeno generacijo na koncu ni najbolje izteklo in so iz gnezdilnice izleteli le trije mali cicidoji, pa še od teh so nato dva reveža takoj ulovile mačke. Ko sem to opazil, sem šel takoj odstranjevati hiško, a je bila notri že samička s tremi svežimi jajčki. Sedaj postaja še bolj vroče in čez dan ptica izletava ven, ker je prevroče. To ne bo vredu in moram jo prestaviti nekam na hladno. (izven rastlinjaka)
Sedaj pa me zanima sledeče.
Ali samec sodeluje pri valjenju in prehranjevanju samice? Ker če prestavim hiško, potem vsaj on ne bo našel nove lokacije.
Sklepam da ja, ker vsaj potem, ko so ptički že izvaljeni oba hranita zarod.
Kako naj rešim zadevo?
Že prvič sem hodil mladičke napajati z vodo, (skromnega uspeha sicer) sedaj pa to ne bo šlo.
Po moje boš najhitreje prišel so strokovnega odgovora, če pokličeš: Ornitofon
Vprašanja o pticah in nasveti strokovnjaka
01 426 58 75 (med 8.00 in 15.00)
Morda prej prebereš še tole.
Upam, da ti kaj pomaga.
(eno dobro izkušnjo imamo v službi s podobnim klicem za netopirje na ustrezno društvo)
Vprašanja o pticah in nasveti strokovnjaka
01 426 58 75 (med 8.00 in 15.00)
Morda prej prebereš še tole.
Upam, da ti kaj pomaga.
(eno dobro izkušnjo imamo v službi s podobnim klicem za netopirje na ustrezno društvo)
Odgovor najdeš tule. Ravno te dni smo se doma pogovarjali, ali gnezdilnico poleti očistiti, ali ne, zato sem poiskala odgovor. V naravi v duplih jih morda očistijo mravlje ali druge tam prisotne živalice, ki v gnezdilnice ne zaidejo??
metuljc hvala za usmeritev. Sem jih kontaktiral in strinjali smo se, da je najbolje, da jo prestavim. Strah, ki me je hromil je menda odveč, saj se tudi ptice sporazumevajo z glasovi in menda da se par lahko združi tudi po glasovnem sporazumevanju. (mišljeno v primeru, ko se izgubijo ali kakorkoli razdružijo) Meni je čivkanje pač vse enako. 
Sicer pa je v najslabšem primeru samica potem sposobna prehraniti svoj zarod, razen v izjemnih primerih, ko pač prevzamejo scenarij "naravni zakoni". Ti pa pač ne predvidevajo človeške sentimentalnosti. Baje je tudi to vredu.
Skratka. Hiška - valilnica je prestavljena, sedaj pa jo bom opazoval kakšen bo "promet" v in iz nje.
Ni pa to edina stvar okoli te družinice.
V sadovnjaku se mi je posušila stara jablana in na tem mestu sem se odločil postaviti manjši objektek - kokošnjak za kokoši. Na njej je bila nameščena valilnica za ptice. Pozimi sem odlašal z njeno odstranitvijo in to sedaj pomeni z drugimi besedami čakanje, da se zaključi reproduktivni cikel ptic v tem letu, ali eventuelno lovljenje vmesnega trenutka med prvim in drugim zarodom.
No, tudi pri tej familiji sem zgrešil ta moment s tem, da sem to gnezdo pa moral podreti. V njej so namreč gnezdili vrabci in ti zafilajo gnezdilnico popolnoma do vrha, znotraj pa si uredijo nekakšen rov ali prehod do gnezda. Da sem ugotovil kakšno je stanje v gnezdu, sem ga moral enostavno razkopati, drugače ni šlo. In notri odkrijem 4 jajčka. Hma, kaj, kako in odločitev pade, da jih premestim k sinički. Ta ima namreč gnezdo običajne oblike in je možno "posegati" vanj. Mislim si, da vrabci nebi več vstopali v razkopano gnezdo in ker sem to že storil, potem sem enostavno kar odstranil gnezdo, jajčka prestavil k "krušni materi", prazno hišico pa prestavil na drugo jablano za nov ali pa enak ptičji par.
Tako sedaj sinica gnezdi na 4. svojih jajcih in 4. vrabčevih. Bom opazoval kako se bo na koncu vse skupaj razpletlo.
Trenutno samec išče hišico v rastlinjaku.
Sicer pa je v najslabšem primeru samica potem sposobna prehraniti svoj zarod, razen v izjemnih primerih, ko pač prevzamejo scenarij "naravni zakoni". Ti pa pač ne predvidevajo človeške sentimentalnosti. Baje je tudi to vredu.
Skratka. Hiška - valilnica je prestavljena, sedaj pa jo bom opazoval kakšen bo "promet" v in iz nje.
Ni pa to edina stvar okoli te družinice.
V sadovnjaku se mi je posušila stara jablana in na tem mestu sem se odločil postaviti manjši objektek - kokošnjak za kokoši. Na njej je bila nameščena valilnica za ptice. Pozimi sem odlašal z njeno odstranitvijo in to sedaj pomeni z drugimi besedami čakanje, da se zaključi reproduktivni cikel ptic v tem letu, ali eventuelno lovljenje vmesnega trenutka med prvim in drugim zarodom.
No, tudi pri tej familiji sem zgrešil ta moment s tem, da sem to gnezdo pa moral podreti. V njej so namreč gnezdili vrabci in ti zafilajo gnezdilnico popolnoma do vrha, znotraj pa si uredijo nekakšen rov ali prehod do gnezda. Da sem ugotovil kakšno je stanje v gnezdu, sem ga moral enostavno razkopati, drugače ni šlo. In notri odkrijem 4 jajčka. Hma, kaj, kako in odločitev pade, da jih premestim k sinički. Ta ima namreč gnezdo običajne oblike in je možno "posegati" vanj. Mislim si, da vrabci nebi več vstopali v razkopano gnezdo in ker sem to že storil, potem sem enostavno kar odstranil gnezdo, jajčka prestavil k "krušni materi", prazno hišico pa prestavil na drugo jablano za nov ali pa enak ptičji par.
Tako sedaj sinica gnezdi na 4. svojih jajcih in 4. vrabčevih. Bom opazoval kako se bo na koncu vse skupaj razpletlo.
Trenutno samec išče hišico v rastlinjaku.
o jej prejej, mati in očka sinički poleg sebe in svojih štirh potomcev naj prehranita še dodatne štiri. če jima slučajno uspe, vsaj delno, kako bodo malčki med seboj reagirali? kako bosta starša reagirala? mislim, da si si drznil, seveda v dobri volji popraviti svojo napako. podtikanje jajčk v gnezdo drugih vrst ptičev ni rešitev in mislim, da se v to ne smemo vmešavati. siničke zelo dobro ločijo svoje in tuje in v tem primeru bodo napadalne. niso tako mile in nebogljene, kot izgledajo. so majhni "razbojniki" in tudi "mesarji", če je potrebno, da zaščitijo svoj prav. lpvoda
PS: na primer lastovka zase, da preživi dan potrebuje 3000 mušič in sedaj še dodaj lačna usta v gnezdu lastovk. zato če jih je preveč kdaj pa kdaj kakšen mladič izpade iz gnezda pa zagotove ne samo zaradi nerodnosti. približno enako je pri vseh ptičih oz živalih. pri mačkah se tudi zgodi, če mladič ni "zdrav za življenje" ga mati pokonča, dobesedno poje.
to je naravna selekcija. a ker se nama smilijo živali in ker mislimo, da brez našega posega zadeva ne funkcionira posegamo v tuja življenja živali, posebej v življenja rastlin. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
PS: na primer lastovka zase, da preživi dan potrebuje 3000 mušič in sedaj še dodaj lačna usta v gnezdu lastovk. zato če jih je preveč kdaj pa kdaj kakšen mladič izpade iz gnezda pa zagotove ne samo zaradi nerodnosti. približno enako je pri vseh ptičih oz živalih. pri mačkah se tudi zgodi, če mladič ni "zdrav za življenje" ga mati pokonča, dobesedno poje.
to je naravna selekcija. a ker se nama smilijo živali in ker mislimo, da brez našega posega zadeva ne funkcionira posegamo v tuja življenja živali, posebej v življenja rastlin. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)