robi14, če te skrbi plesen samo malo prerahljal z roko, da seno katero se je stlačilo pod udarci dežja prevzdigneš.
sedaj me zanima: ali ti in drugi kateri uporabljate zastirke slamnate ali senene nič ne zasujete paradižnikova stebla?
namreč, jaz jih po cca 15-20 dni zasujem in šele takrat zakrijem s travnatim odkosom kateri se je med tem posušil in zemlja kjer je posajen paradižnik sagrela. nekako mi se ne zdi dobro (sicer nisem nikoli probala), da je paradižnik v relativno hladni vlažni zemlji. ali mogoče ne rtazmišljam pravilno? lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zastiranje, zastirka
Jaz paradižnikovih stebel ne zasujem, jih precej globoko sadim, za razliko od prejšnjih let pa sem že lani in bom tudi letos zastirko iz slame dodala šele takrat, ko bo res huda vročina. Ker na barju je podtalnica tako visoka, da jaz paradižnikov po sajenju nič več ne zalivam, korenine silijo v globino, do vode,
sem pa, po moje, delala napako, ker sem še hladno zemljo zastrla s slamo, pa se ni dovolj segrela. Letos sem jih nekaj sadila že pred prvim majem, pa delajo lepo, so temni in cvetijo, tudi tisti, ki sem jih sadila 9.5. so se prav lepo prijeli in se razvijajo. Le enega mi je po dveh dnevih odstrigel bramor, pa sem ga dala v vodo in že odganja. Je pa to vse skupaj le kratkega veka, soseda ima spet njivico krompirja, sredi njivice pa jaso, na jasici ima posajene paradižnike. Pravi inkubator.
Letos grem na tečaj za FFS, ni druge, v začetku junija je v Eurogardnu v Podsmreki._________________Lp
Nauta
sem pa, po moje, delala napako, ker sem še hladno zemljo zastrla s slamo, pa se ni dovolj segrela. Letos sem jih nekaj sadila že pred prvim majem, pa delajo lepo, so temni in cvetijo, tudi tisti, ki sem jih sadila 9.5. so se prav lepo prijeli in se razvijajo. Le enega mi je po dveh dnevih odstrigel bramor, pa sem ga dala v vodo in že odganja. Je pa to vse skupaj le kratkega veka, soseda ima spet njivico krompirja, sredi njivice pa jaso, na jasici ima posajene paradižnike. Pravi inkubator.
Letos grem na tečaj za FFS, ni druge, v začetku junija je v Eurogardnu v Podsmreki._________________Lp
Nauta
voda, tudi jaz na začetku pustim 10-20cm veliko "kompostno čistino" okoli stebla in šele v začetku junija povsem zastrem z grobo zastirko.
Razlog je v segrevanju zemlje na začetku in zadrežavnju vlage kasneje.
Stebla pa ravno ne zasuvam, le zastirko naredim malo debelejšo, če jo je na zaćetku bilo premalo.
Kar se mene tiče je to normalen pojav pri razkroju sena.
V preteklosti sem s senom ogromno delal in se glede tega nisem nikoli sekiral.
Če boš tanjšal, ne boš imel učinkovitega zadrževanja vlage.
Jaz bi pustil tako kot je.
Razlog je v segrevanju zemlje na začetku in zadrežavnju vlage kasneje.
Stebla pa ravno ne zasuvam, le zastirko naredim malo debelejšo, če jo je na zaćetku bilo premalo.
| robi14 je napisal/a: |
| Sem pa opazil, da čisto spodnja plast sena in malo zemlje plesni. Je to normalen pojav glede na veliko vlago spodaj ali naj zastirko stanjšam na minimum? |
Kar se mene tiče je to normalen pojav pri razkroju sena.
V preteklosti sem s senom ogromno delal in se glede tega nisem nikoli sekiral.
Če boš tanjšal, ne boš imel učinkovitega zadrževanja vlage.
Jaz bi pustil tako kot je.
zuf, Nauta, potem tudi jaz ne bom letos zasuvala paradižnike.
pri plesnivi travnati zastirki pa imam pomisleke. lani je hčera v vnemi postoriti čim več v kratem času, prekmalu dala seno na kup. ni bilo do konca posušeno, (ni se obračalo, da se do konca posuši). vmes, tam kjer se seno ni posušilo se je zgodila plesen. nikakor ni bila "prijazna" in jo nisem uporabila, ker se je kar prašila ko si kup prevzdignil in vse je bilo nekako zlepljeno. mislim, da taka zastirka ne sodi na gredice.
verjetno robi14 ni imel tak primer, a je delno vseeno zgrešil, ker je zastrl z ne dokončno posušenim travnim odkosom. namreč če je seno popolnoma posušeno ga dež ne plesnivi, gre skozi njega in ga čez čas razkraja.
iz prakse sporočam, da pravilno posušen in uporabljen travni odkos je zame veliko boljši kot slama. namreč slama ne zgnije, oziroma traja in traja, da se to zgodi. travni odkos že naslednje leto pri obdelavi gredice naredi zemljo zelo rahlo in voljno, da sprejme rastlino.
razmišljam, zakaj se uporablja slama? zato, ker jo je lažje dobiti saj je "odpad", sicer koristen a vseeno odpad nekega produkta. travni odkos (poln "čajčkov" s pomočjo dežja) oz seno je hrana za kopitarje in jo je težje dobiti. če imaš možnosti to zastirko sam "pridelati" je odličen proces, da obogatiš svojo gredico. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
pri plesnivi travnati zastirki pa imam pomisleke. lani je hčera v vnemi postoriti čim več v kratem času, prekmalu dala seno na kup. ni bilo do konca posušeno, (ni se obračalo, da se do konca posuši). vmes, tam kjer se seno ni posušilo se je zgodila plesen. nikakor ni bila "prijazna" in jo nisem uporabila, ker se je kar prašila ko si kup prevzdignil in vse je bilo nekako zlepljeno. mislim, da taka zastirka ne sodi na gredice.
verjetno robi14 ni imel tak primer, a je delno vseeno zgrešil, ker je zastrl z ne dokončno posušenim travnim odkosom. namreč če je seno popolnoma posušeno ga dež ne plesnivi, gre skozi njega in ga čez čas razkraja.
iz prakse sporočam, da pravilno posušen in uporabljen travni odkos je zame veliko boljši kot slama. namreč slama ne zgnije, oziroma traja in traja, da se to zgodi. travni odkos že naslednje leto pri obdelavi gredice naredi zemljo zelo rahlo in voljno, da sprejme rastlino.
razmišljam, zakaj se uporablja slama? zato, ker jo je lažje dobiti saj je "odpad", sicer koristen a vseeno odpad nekega produkta. travni odkos (poln "čajčkov" s pomočjo dežja) oz seno je hrana za kopitarje in jo je težje dobiti. če imaš možnosti to zastirko sam "pridelati" je odličen proces, da obogatiš svojo gredico. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Plesni pri nas ne dajemo na vrt, konca pa na vrtu posusena "mleta" trava - odkos vrtne kosilnice. Najvec se jo da na poti med gredicami, manj kot zastirko - je pa kjub temu vnos biomase zagotovljen.
Slama pa mislim, da je boljsa za povrsine, ki so podvrzene vlagi, mokroti. Na takih povrsinah bolje obstane kot travni odkos - tudi kot zastirka se mi zdi bolj "cista". Je pa pri nas dobiti slamo problem.
Slama pa mislim, da je boljsa za povrsine, ki so podvrzene vlagi, mokroti. Na takih povrsinah bolje obstane kot travni odkos - tudi kot zastirka se mi zdi bolj "cista". Je pa pri nas dobiti slamo problem.