Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Kompostni čaj
Zdaj pa še malo fotk od danes zjutraj. Pravo presenečenje. Po 12 urah sem zagledal zalivalko, ki je na vrhu imela polno pene.
Pena se je kar prelivala iz zalivalke.
Vse skupaj je bilo brez vonja, kar je logično, saj že samo vpihovanje zraka prezračuje koncentrat.
Pena pomeni, da so se bakterije močno razmnožile in izločale encime, proteine in tako ustvarile bogat koncentrat. Barva koncentrta je razvidna iz kozarca:
Del koncentrata, okoli 2 litra sem prelil v drugo zalivalko in jo doplonil z vodo. Ob tem se je vsebina še dodatno močno penila. Bolje bi seveda bilo, da bi dolil deževnico:
Na naslednji fotografiji se vidi barva razredčenega koncentrata, ki ga uporabimo za zalivanje rastlin - oživljanje zemlje:
Tukaj pa sem se lotil izdelave novega koncentrata. Čeprav je v zalivalki ostala usedlina delno neraztopljenih briketov, sem dodal 3 lopatice novega.
Za prehrano bakterij, ki se silno namnožijo sem vlil en zamašek bezgovega sirupa. Na plastenki piše, da je dodan samo naravni sladkor, nič barv, nič konzervansov, nič ojačevalcev okusa- skratka eko naravni izdelek brez vseh dodatkov.
Lahko pa uporabimo sladkor, melaso,...
Vse to je v bistvu samo ena od receptur, ki jih je kar nekaj in si vsak lahko naredi svoj čaj. Tudi čas brbotanja naj bi bil 24 ur, lahko je tudi manj, kaj več pa ni priporočljivo.
Jaz sem mešanico uporabil za zalivanje preko slame- zastirke. Če pa želimo foliarno tretirati pa razredčen koncentrat izlijemo iz zalivalke skozi nogavico, ki jo nataknemo na cev zalivalke in pretočimo v šprico.
Pena se je kar prelivala iz zalivalke.
Vse skupaj je bilo brez vonja, kar je logično, saj že samo vpihovanje zraka prezračuje koncentrat.
Pena pomeni, da so se bakterije močno razmnožile in izločale encime, proteine in tako ustvarile bogat koncentrat. Barva koncentrta je razvidna iz kozarca:
Del koncentrata, okoli 2 litra sem prelil v drugo zalivalko in jo doplonil z vodo. Ob tem se je vsebina še dodatno močno penila. Bolje bi seveda bilo, da bi dolil deževnico:
Na naslednji fotografiji se vidi barva razredčenega koncentrata, ki ga uporabimo za zalivanje rastlin - oživljanje zemlje:
Tukaj pa sem se lotil izdelave novega koncentrata. Čeprav je v zalivalki ostala usedlina delno neraztopljenih briketov, sem dodal 3 lopatice novega.
Za prehrano bakterij, ki se silno namnožijo sem vlil en zamašek bezgovega sirupa. Na plastenki piše, da je dodan samo naravni sladkor, nič barv, nič konzervansov, nič ojačevalcev okusa- skratka eko naravni izdelek brez vseh dodatkov.
Lahko pa uporabimo sladkor, melaso,...
Vse to je v bistvu samo ena od receptur, ki jih je kar nekaj in si vsak lahko naredi svoj čaj. Tudi čas brbotanja naj bi bil 24 ur, lahko je tudi manj, kaj več pa ni priporočljivo.
Jaz sem mešanico uporabil za zalivanje preko slame- zastirke. Če pa želimo foliarno tretirati pa razredčen koncentrat izlijemo iz zalivalke skozi nogavico, ki jo nataknemo na cev zalivalke in pretočimo v šprico.
Hja, druga runda kompostnega čaja po 24 urah mi ni imela bogate pene. Samo 1 cm v višino bolj redke pene v primerjavi s prvim vretjem, ko jo je bilo, da je kar tekla preko zalivalke (15cm).
Sedaj nisem siguren ali gre za razliko 12 ali 24 ur, bolj verjetno pa gre za vpliv klora v vodi.
Prvič sem namreč brbotal samo vodo .cca 1 uro, ker sem si ogledoval kako delajo razpršilni kamni. Tako sem izločil klor iz vode.
Drugič pa sem kar dolil vodo iz pipe in takoj dal notri brikete. Klor, ki je v vodi je tako verjetno ubil bakterije.
Zato sem danes, da preverim, zopet brbotal 2 ure samo vodo in šele nato dodal brikete. Bom videl jutri kakšen bo rezultat.
Moral bom pa rešiti problem z raztapljanjem briketov. Kar precej ostane usedline nerazgrajenih briketov. Jih bom poskusil zmleti z drobilcem za veje, ker mi tudi z mešalnikom nekako ne uspe čisto razdrobiti brikete.
Sedaj nisem siguren ali gre za razliko 12 ali 24 ur, bolj verjetno pa gre za vpliv klora v vodi.
Prvič sem namreč brbotal samo vodo .cca 1 uro, ker sem si ogledoval kako delajo razpršilni kamni. Tako sem izločil klor iz vode.
Drugič pa sem kar dolil vodo iz pipe in takoj dal notri brikete. Klor, ki je v vodi je tako verjetno ubil bakterije.
Zato sem danes, da preverim, zopet brbotal 2 ure samo vodo in šele nato dodal brikete. Bom videl jutri kakšen bo rezultat.
Moral bom pa rešiti problem z raztapljanjem briketov. Kar precej ostane usedline nerazgrajenih briketov. Jih bom poskusil zmleti z drobilcem za veje, ker mi tudi z mešalnikom nekako ne uspe čisto razdrobiti brikete.
Ha, zdaj si me pa našla. V bistvu vsak dan zalivam, samo različne rastline. Na razpolago imam dnevno 5 kant razredčenega in potem po občutku: aha zdaj pa bom tebe zalil.
Drugače pa bolj sistemsko zalivam na tri dni paradižnike, ki so zunaj v vrtu in nimajo kapljičnega zalivanja. Rad bi namreč videl ali jim to kaj koristi ali škodi in tudi bi si rad potem ogledal zemljo, ko bom odgrnil slamo.
Drugače pa bolj sistemsko zalivam na tri dni paradižnike, ki so zunaj v vrtu in nimajo kapljičnega zalivanja. Rad bi namreč videl ali jim to kaj koristi ali škodi in tudi bi si rad potem ogledal zemljo, ko bom odgrnil slamo.
Danes zjutraj sem spet imel bogato peno na vrhu. Očitno je res treba najprej brbotati samo vodo, da se izloči klor. Kot kaže je že pol ure dovolj.
Tudi sem nekoliko spremenil recepturo. Sladkorja oziroma sirupa nisem dodal, ker sem prebral, da je hrane za bakterije v briketih dovolj. Sem pa dolil nekaj ml ( pol zamaška od cocacole) Protifert fosfit K, da sem dodal encime in aminokisline ( poleg P in K).
Dodam tudi nekaj kapljic tekočega Bora, ki ga v zemlji povsod v Sloveniji primanjkuje.
Nekaj o tem piše na dnu strani, ki jo navajam:
http://www.analiza-zemlje.si/1/category/mikrohranila/1.html
Kakšen bo iz tega rezultat na rastlinah bom pa vedel šele po daljšem obdobju, ker se šele mora vidno odraziti.
Brbotanje -vretje- kuhanje izvajam na 12 ur. Zjutraj zalijem kar se je nakuhalo čez noč in takoj zastavim novo vretje, ki ga porabim zvečer. Tako sem pridobil dvojno količino ( 10 zalivalk) nekaj manj močnega pripravka s katerim zalivam.
Tudi sem nekoliko spremenil recepturo. Sladkorja oziroma sirupa nisem dodal, ker sem prebral, da je hrane za bakterije v briketih dovolj. Sem pa dolil nekaj ml ( pol zamaška od cocacole) Protifert fosfit K, da sem dodal encime in aminokisline ( poleg P in K).
Dodam tudi nekaj kapljic tekočega Bora, ki ga v zemlji povsod v Sloveniji primanjkuje.
Nekaj o tem piše na dnu strani, ki jo navajam:
http://www.analiza-zemlje.si/1/category/mikrohranila/1.html
Kakšen bo iz tega rezultat na rastlinah bom pa vedel šele po daljšem obdobju, ker se šele mora vidno odraziti.
Brbotanje -vretje- kuhanje izvajam na 12 ur. Zjutraj zalijem kar se je nakuhalo čez noč in takoj zastavim novo vretje, ki ga porabim zvečer. Tako sem pridobil dvojno količino ( 10 zalivalk) nekaj manj močnega pripravka s katerim zalivam.
Malo se poglabljam v to temo, zdi se mi super, se bom tudi sama lotila priprave tega..
Zanima me pa;
Ker imam vode v skoraj neomejenih količinah iz potoka za hišo, mi ni potrebno uro oz dve brbotati vode, saj nima klora, kajne?
Lahko dam samo preperel hlevski gnoj, in če je ta ležal 4 - 5 let? Se z leti izguljalo mikroorganizmi oz ti. bakterije? Kaj pa hrana za njih? Bi je bilo dovolj ali bi morala dodati sladkor oz melaso, kot je omenjeno v zgornjih postih?
Hvala
Zanima me pa;
Ker imam vode v skoraj neomejenih količinah iz potoka za hišo, mi ni potrebno uro oz dve brbotati vode, saj nima klora, kajne?
Lahko dam samo preperel hlevski gnoj, in če je ta ležal 4 - 5 let? Se z leti izguljalo mikroorganizmi oz ti. bakterije? Kaj pa hrana za njih? Bi je bilo dovolj ali bi morala dodati sladkor oz melaso, kot je omenjeno v zgornjih postih?
Hvala
Pixie, vodo iz potoka seveda ni treba predhodno brbotati, kot tudi ne deževnice.
Preperel hlevski gnoj je itak najboljša zadeva. Mikroorganizmov je v njem ogromno. Seveda pa le če ni presušen. Pa tudi takrat je nekaj ostalo in se bo namnožilo ob brbotanju.
Le pogumno na delo. Sam trenutno ne dodajam sladkorja ali melase, ker imam občutek, da je hrane dovolj tudi brez tega, saj se že v 12 urah ustvari bogata pena, ki je pokazatelj procesov v čaju.
Tukaj še fotografija od danes zjutraj - po 12 urah izdelave koncentrata:
Sicer pa moram povedati, da vonj iz zalivalke se čuti in tisti, ki trdijo da ga ni se motijo. Ni pa tako močan in ni tako smrdeč.
Preperel hlevski gnoj je itak najboljša zadeva. Mikroorganizmov je v njem ogromno. Seveda pa le če ni presušen. Pa tudi takrat je nekaj ostalo in se bo namnožilo ob brbotanju.
Le pogumno na delo. Sam trenutno ne dodajam sladkorja ali melase, ker imam občutek, da je hrane dovolj tudi brez tega, saj se že v 12 urah ustvari bogata pena, ki je pokazatelj procesov v čaju.
Tukaj še fotografija od danes zjutraj - po 12 urah izdelave koncentrata:
Sicer pa moram povedati, da vonj iz zalivalke se čuti in tisti, ki trdijo da ga ni se motijo. Ni pa tako močan in ni tako smrdeč.
labia, je bilo kaj opaznih rezultatov?
Tudi sam razmišljam da bi si naštimal eno tako črpalko, in po potrebi "kuhal" posušeno zelenje (koprive, gabez ipd..)
Glede na to da uporabljaš vodo iz vodovoda, si mogoče poskušal delati kakšne primerjave med "prezračeno" in tiste direktno iz pipe? Brez kakršnihkoli dodatkov komposta ipd, samo voda.
Tudi sam razmišljam da bi si naštimal eno tako črpalko, in po potrebi "kuhal" posušeno zelenje (koprive, gabez ipd..)
Glede na to da uporabljaš vodo iz vodovoda, si mogoče poskušal delati kakšne primerjave med "prezračeno" in tiste direktno iz pipe? Brez kakršnihkoli dodatkov komposta ipd, samo voda.
Hja, kolikor sem ugotovil je vodo iz vodovoda bolje najprej predhodno 20 minut do 1/2 ure najprej prezračevati, če želimo imeti bogato peno. Če jo ne prezračim, je pene po 12 urah bistveno manj.
To pa je dokaz o potrebi po prezračevanju in odstranitvi klora iz vode. Verjetno bi bil isti učinek, če bi vodo ( iz omrežja) pustil v zalivalki preko noči, da klor izhlapi in se šele nato lotil izdelave čaja.
To je logično, saj se še spomnimo, da je sobne rastline bolje zalivat s postano vodo, kot so nam babice govorile.
V plastenjaku imam sicer kapljično namakanje iz rezervoarja z deževnico. Tudi tu sem vsakih nekaj dni dolival s čajem.
Vsekakor je rastlinam ta dodatna vlaga in hrana bila dobrodošla.
Vretje čaja je dovolj 12 ur. Če sem vrel 24 ur je bilo pene enako, oziroma manj.
Glede koristnosti zalivanja rastlin s tem čajem:
Žal nisem delal primerjav med zalivanimi z vodo in tistimi, ki naj bi jih zalival s čajem. Zalival sem vse s čajem.
Rastline so lepo rastle, listje je dobivalo temnejšo zeleno barvo. Zemlja je bila rahla, polna glist in raznega življenja. Pokrita je bila s slamo. V plastenjaku sem imel celo dve drobni žabici. V jeseni pa me je večkrat pod slamo pričakal jež.
Zdrava rast rastlin je tudi logična, saj sem jih v bistvu gnojil z hitro dostopnimi ( v vodi raztopljenimi) snovmi (hrano), ki so jo brez težav vsrkale- pojedle.
Vsekakor bom naslednje leto s to prakso nadaljeval. Kot v tem letu, bom tudi v prihodnje zalival vse: zelenjavo, paradižnike, grme, sadna drevesa.
Namreč, nisem našel nobenega razloga ali razlage, da to početje škodi, vsi so trdili in poročali o nasprotnem- koristnem učinku, ki ga delim tudi sam.
To pa je dokaz o potrebi po prezračevanju in odstranitvi klora iz vode. Verjetno bi bil isti učinek, če bi vodo ( iz omrežja) pustil v zalivalki preko noči, da klor izhlapi in se šele nato lotil izdelave čaja.
To je logično, saj se še spomnimo, da je sobne rastline bolje zalivat s postano vodo, kot so nam babice govorile.
V plastenjaku imam sicer kapljično namakanje iz rezervoarja z deževnico. Tudi tu sem vsakih nekaj dni dolival s čajem.
Vsekakor je rastlinam ta dodatna vlaga in hrana bila dobrodošla.
Vretje čaja je dovolj 12 ur. Če sem vrel 24 ur je bilo pene enako, oziroma manj.
Glede koristnosti zalivanja rastlin s tem čajem:
Žal nisem delal primerjav med zalivanimi z vodo in tistimi, ki naj bi jih zalival s čajem. Zalival sem vse s čajem.
Rastline so lepo rastle, listje je dobivalo temnejšo zeleno barvo. Zemlja je bila rahla, polna glist in raznega življenja. Pokrita je bila s slamo. V plastenjaku sem imel celo dve drobni žabici. V jeseni pa me je večkrat pod slamo pričakal jež.
Zdrava rast rastlin je tudi logična, saj sem jih v bistvu gnojil z hitro dostopnimi ( v vodi raztopljenimi) snovmi (hrano), ki so jo brez težav vsrkale- pojedle.
Vsekakor bom naslednje leto s to prakso nadaljeval. Kot v tem letu, bom tudi v prihodnje zalival vse: zelenjavo, paradižnike, grme, sadna drevesa.
Namreč, nisem našel nobenega razloga ali razlage, da to početje škodi, vsi so trdili in poročali o nasprotnem- koristnem učinku, ki ga delim tudi sam.