Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Villa Fabiani Kobdilj -rožni vrt
Moderator: Melona
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Villa Fabiani Kobdilj -rožni vrt
(Prenos iz arhiva)
V nedeljo 21.5. se nas zbrala skupinica zainteresiranih, ki smo se odzvalu povabilu na dogodek predstavitve novo zasajenega rožnega vrta na posesti Villa Fabiani v Kobdilju pri Štanjelu.
Domačija arhitekta Maksa Fabianija (1865-1962) v Kobdilju, je zaščiten kulturni spomenik lokalnega pomena, dom znane osebnosti.
Tak je pogled iz glavnega vhoda na dvorišče Ville Fabiani.
Je tudi kmečki dvorec in 600 letno vinogradniško posesto, znano po vinu Pikolit. Na dvorišču še danes kraljuje stoletna murva, ki je edina te vrste v Sloveniji in zaščitena naravna vrednota.
Prava legenda pa je posestvo postalo tudi po ljubezensko zgodovinskem romanu Murva Fabianijevih, pisca Renata Ferrarija. Zgodba, danes že legenda in prava atrakcija, dnevno privablja obiskovalce pred vrata domačije. Zaščiteno območje domačije z vrtovi, ribnikom v parku in vinogradi, nas popelje v drug čas.
Včeraj sem bila tam po mnogih letih, saj je moj oče rojen v Kobdilju. Ko smo bili v stričevem vinogradu, ki je tik poleg posesti, smo kot otroci radi pokukali v ta ''prepovedani'' prostor in čarobni ribnik. Boječe smo pogledovali proti ogromni posesti oz. mogočnih poslopjih v daljavi, boječ se, da se bo zdaj, zdaj pojavil nekdo in nas nagnal.
Posestvo je leta 2010 kupila družina Malgaj in ga obnovila. V zadnjem letu je bilo veliko narejenega. Slike govorijo same od sebe. Na tem posestvu se bodo odvijali različni dogodki, poroke, praznovanja, koncerti, razstave...
In okolica – največ je zasajene sorte Eden rose in Palais Royal
Vrtnice so v glavnem vse na novo nasajene. Starih vrtnic od prej ni več ohranjenih.
Spodaj pod objekti je zeliščno – rožni vrt, verjetno zasajen v enaki obliki, saj se zdi, kot da so robniki isti...
Najprej smo šli v dvorano, kjer smo si ob slikah spremljali uvod Brede Čopi s skupnim imenovalcem na temo belih vrtnic. Sama je namreč dobila občutek, da bi temu posestvu najbolj pristajala zasaditev belih vrtnic, kar bi bilo združljivo tudi z organizacijo porok.
Dotaknila se je pomena belih vrtnic, ki pomenijo čaščenje, spoštovanje, čistost, nedolžnost in vrtnic v svetlih tonih, ki pomenijo, družabnost in prijateljstvo. Take vrtnice tudi prevladujejo na dvorišču, in take so zasajene vzdolž pravega dolgega, rožnega tunela, speljanega po terasi nad vinogradom. Levo in desno so oporniki, zgoraj leseni tramovi, po katerih bodo plezali ali že plezajo mladi beli ali rozabeli ramblerji in plezalke. Prekrasno že sedaj.
In končno smo prispeli do tega ribnika, ki se mi je v otroštvu tako vtisnil v spomin.
Nad ribnikom so zasajeni ramblerji kot so Paul's Himalayan Musk in drugi.
Namen je zasaditi na gornjo gredo zgodovinske vrtnice in tja naj bi bila zasajena tudi moja galka iz Kobdilja, kajti prav mogoče je, da jo je v Kobdilj prinesel prav Fabiani. Spodaj detajl ob zidu pri ribniku.
Nato smo se vračali proti objektom – tu se vidi kako dolg je rožni tunel.
Po pogostitvi, ki nam jo je priredila gostiteljica, medsebojnem spoznavanju in klepetu, smo polni svežih, prelepih vtisov zapuščali to mogočno posestvo. Tu patina, ki je še vedno prisotna, govori sama od sebe. Gotovo bo v prihodnosti naša predsednica DLVS organizirala tudi kak rožni izlet v Kobdilj, ko bodo vrtnice še bolj prerasle pergole in se razrasle._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.Nazadnje urejal/a Poezija 23 Maj 2017 06:33; skupaj popravljeno 1 krat
Domačija arhitekta Maksa Fabianija (1865-1962) v Kobdilju, je zaščiten kulturni spomenik lokalnega pomena, dom znane osebnosti.
Tak je pogled iz glavnega vhoda na dvorišče Ville Fabiani.
Je tudi kmečki dvorec in 600 letno vinogradniško posesto, znano po vinu Pikolit. Na dvorišču še danes kraljuje stoletna murva, ki je edina te vrste v Sloveniji in zaščitena naravna vrednota.
Prava legenda pa je posestvo postalo tudi po ljubezensko zgodovinskem romanu Murva Fabianijevih, pisca Renata Ferrarija. Zgodba, danes že legenda in prava atrakcija, dnevno privablja obiskovalce pred vrata domačije. Zaščiteno območje domačije z vrtovi, ribnikom v parku in vinogradi, nas popelje v drug čas.
Včeraj sem bila tam po mnogih letih, saj je moj oče rojen v Kobdilju. Ko smo bili v stričevem vinogradu, ki je tik poleg posesti, smo kot otroci radi pokukali v ta ''prepovedani'' prostor in čarobni ribnik. Boječe smo pogledovali proti ogromni posesti oz. mogočnih poslopjih v daljavi, boječ se, da se bo zdaj, zdaj pojavil nekdo in nas nagnal.
Posestvo je leta 2010 kupila družina Malgaj in ga obnovila. V zadnjem letu je bilo veliko narejenega. Slike govorijo same od sebe. Na tem posestvu se bodo odvijali različni dogodki, poroke, praznovanja, koncerti, razstave...
In okolica – največ je zasajene sorte Eden rose in Palais Royal
Vrtnice so v glavnem vse na novo nasajene. Starih vrtnic od prej ni več ohranjenih.
Spodaj pod objekti je zeliščno – rožni vrt, verjetno zasajen v enaki obliki, saj se zdi, kot da so robniki isti...
Najprej smo šli v dvorano, kjer smo si ob slikah spremljali uvod Brede Čopi s skupnim imenovalcem na temo belih vrtnic. Sama je namreč dobila občutek, da bi temu posestvu najbolj pristajala zasaditev belih vrtnic, kar bi bilo združljivo tudi z organizacijo porok.
Dotaknila se je pomena belih vrtnic, ki pomenijo čaščenje, spoštovanje, čistost, nedolžnost in vrtnic v svetlih tonih, ki pomenijo, družabnost in prijateljstvo. Take vrtnice tudi prevladujejo na dvorišču, in take so zasajene vzdolž pravega dolgega, rožnega tunela, speljanega po terasi nad vinogradom. Levo in desno so oporniki, zgoraj leseni tramovi, po katerih bodo plezali ali že plezajo mladi beli ali rozabeli ramblerji in plezalke. Prekrasno že sedaj.
In končno smo prispeli do tega ribnika, ki se mi je v otroštvu tako vtisnil v spomin.
Nad ribnikom so zasajeni ramblerji kot so Paul's Himalayan Musk in drugi.
Namen je zasaditi na gornjo gredo zgodovinske vrtnice in tja naj bi bila zasajena tudi moja galka iz Kobdilja, kajti prav mogoče je, da jo je v Kobdilj prinesel prav Fabiani. Spodaj detajl ob zidu pri ribniku.
Nato smo se vračali proti objektom – tu se vidi kako dolg je rožni tunel.
Po pogostitvi, ki nam jo je priredila gostiteljica, medsebojnem spoznavanju in klepetu, smo polni svežih, prelepih vtisov zapuščali to mogočno posestvo. Tu patina, ki je še vedno prisotna, govori sama od sebe. Gotovo bo v prihodnosti naša predsednica DLVS organizirala tudi kak rožni izlet v Kobdilj, ko bodo vrtnice še bolj prerasle pergole in se razrasle._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.Nazadnje urejal/a Poezija 23 Maj 2017 06:33; skupaj popravljeno 1 krat
Galko sem nanovo prinesla, mi je izkopal oče nekaj korenin in sem jo lani zasadila tokrat v mojo gredico z zgodovinskimi. Ni še cvetela letos, verjetno spet zato, ker ji povešajoče veje plezalk in ostalih delajo preveliko senco. Verjetno jo bo treba jeseni presaditi na bolj sončno mesto. Ne vem če bo mogoče delati z njo, kajti je tako polna, da niti ne vem, če ima kaj prašnikov, gotovo pa nima prave brazde. Če ne bom delala s to pa z drugimi zgodovinskimi, če mi znese to leto._________________Usmerimo se k soncu in sence bodo ostale za nami.