Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
živa meja iz koristnih rastlin
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
živa meja iz koristnih rastlin
(Prenos iz arhiva)
Bistveno vprašanje, ki se mi zastavlja, je, ali bo meja obrezovana ali bo lahko kolikor toliko prosto rastla. Od obrezovane bo seveda bolj malo cvetja in plodov, o tem velja razmisliti pred odločitvijo in seveda v okviru prostorskih možnosti.
In, če bi izbirala sama, bi izbrala mešanico, čimbolj pestro, za vsakega nekaj, sočne in suhe plodove, recimo.
In, če bi izbirala sama, bi izbrala mešanico, čimbolj pestro, za vsakega nekaj, sočne in suhe plodove, recimo.
Od naštetega je razmeroma nečebelji bezeg (čeprav tudi na bezeg bodo prišle po cvetni prah, če je kriza, ne bo pa to masovka).
Da bi imelo plodove in hkrati cvetove, ki niso zanimivi za čebele... Takega grmičevja po moje ni prav dosti.
Samo iz bezga boš težko sestavila živo mejo, ker se ne zgosti tako zelo.
Ej, ideja. Rakitovec (hippophae rhamnoides). Vetrocvetka, pretežno nezanimiva za žužke. Zelo trpežna (veter, suša, negostoljubna tla). Plodovi OK tudi za ljudi (če so nagnjeni k temu, da recimo na horuk pojejo limono). Ne rabi obrezovanja (dokaj lepo sam od sebe drži obliko). Mogoče ga bo sicer problem dobiti v živo-mejski količini za znosno ceno.
http://forum.gartlc.si/gartlc-about609.html
... Res pa je, da vsaj po mojem vtisu ni nekega množičnega navala ptic na plodove rakitovca, čeprav naj bi jim po branju bil zanimiv. Dodatno pozor: je dvodomna rastlina, rabiš fante in punce (tipično menda enega na 5).
Najbolj ziher bi bilo gaber + nastavljanje ptičjih pogač pozimi ;)
Da bi imelo plodove in hkrati cvetove, ki niso zanimivi za čebele... Takega grmičevja po moje ni prav dosti.
Samo iz bezga boš težko sestavila živo mejo, ker se ne zgosti tako zelo.
Ej, ideja. Rakitovec (hippophae rhamnoides). Vetrocvetka, pretežno nezanimiva za žužke. Zelo trpežna (veter, suša, negostoljubna tla). Plodovi OK tudi za ljudi (če so nagnjeni k temu, da recimo na horuk pojejo limono). Ne rabi obrezovanja (dokaj lepo sam od sebe drži obliko). Mogoče ga bo sicer problem dobiti v živo-mejski količini za znosno ceno.
http://forum.gartlc.si/gartlc-about609.html
... Res pa je, da vsaj po mojem vtisu ni nekega množičnega navala ptic na plodove rakitovca, čeprav naj bi jim po branju bil zanimiv. Dodatno pozor: je dvodomna rastlina, rabiš fante in punce (tipično menda enega na 5).
Najbolj ziher bi bilo gaber + nastavljanje ptičjih pogač pozimi ;)
POzdravljena družba
Ob škarpi ( cca 1m od nje) imam zasajeno užitno živo mejo. Hrušice, dreni rakitovec, glogi, sibirske borovnice, brogovita, šipki, svašta...
Med temi grmi in drevesci imam trenutno kar zastirko iz trave (odkosa). Problem je, da veliko časa porabim, da pokosim tisto travo do škarpe, ker je težko dostopna. Tudi med grmički je treba kje pokositi.
Razmišljam, da bi natresel konkretno zastirko iz lubja vse do škarpe in med grmički. Tudi lepše bi zgledalo, kot ta trava. Pa še ptice mi vse razbrskajo, kot bi imel kure. Zanima me tudi, kaj narediti na prehodu iz zastirke v trato, da ne bom s kosilnico vse razrtresel. Da se razumemo škarpa na moji strani ne gleda nič iz zemlje. Sem višji od soseda kak meter in pol. Problem bo tudi količina tega lubja. Je kar 70m dolga živa meja.
Ob škarpi ( cca 1m od nje) imam zasajeno užitno živo mejo. Hrušice, dreni rakitovec, glogi, sibirske borovnice, brogovita, šipki, svašta...
Med temi grmi in drevesci imam trenutno kar zastirko iz trave (odkosa). Problem je, da veliko časa porabim, da pokosim tisto travo do škarpe, ker je težko dostopna. Tudi med grmički je treba kje pokositi.
Razmišljam, da bi natresel konkretno zastirko iz lubja vse do škarpe in med grmički. Tudi lepše bi zgledalo, kot ta trava. Pa še ptice mi vse razbrskajo, kot bi imel kure. Zanima me tudi, kaj narediti na prehodu iz zastirke v trato, da ne bom s kosilnico vse razrtresel. Da se razumemo škarpa na moji strani ne gleda nič iz zemlje. Sem višji od soseda kak meter in pol. Problem bo tudi količina tega lubja. Je kar 70m dolga živa meja.
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Ojla, David !
Je pri tebi še vse na svojem mestu ?
Drugač sem pa jaz nekaj poskušal z zastirko iz lubja okoli grmičkov, pa se mi ni najbolj obneslo, ker je bilo treba prevečkrat čistiti razne plevele in ostale nezaželjene rastline, ki so prebile plast lubja.
Morda bi šlo, če bi res dal zelo debelo plast ali pa pod plast lubja npr. ageotekstil ?!
Je pri tebi še vse na svojem mestu ?
Drugač sem pa jaz nekaj poskušal z zastirko iz lubja okoli grmičkov, pa se mi ni najbolj obneslo, ker je bilo treba prevečkrat čistiti razne plevele in ostale nezaželjene rastline, ki so prebile plast lubja.
Morda bi šlo, če bi res dal zelo debelo plast ali pa pod plast lubja npr. ageotekstil ?!