Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
pri meni v I. na vrtu ob stopalih kdaj pa kdaj švignejo belouške, saj mislim si da so, ker ob njihovi hitrosti ne utegnem razbrati kaj je za ena kača. tako so tenkaste in špičaste, ter živahne, da te presenetijo. zelo so lepe moram priznati, seveda tudi koristne a z rokami tisti dan ne grem med zelenjavo na tem koncu, kljub temu da vem da kača že zdavnaj ni tam. ptičem enako kot ježem in seveda belouškam dajem v posodah vodo na različnih nivojih na večjih koncih parcele, saj vodo zelo potrebujejo. s takimi napajalniki poskušam upeljati ravnovesje na vrtu in mislim de mi kar gre.lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Jaz pa sem letos doživel obisk tega velikana - goža, dva metra od vhodnih vrat na vikendu, čakajočega v lepo pokošeni travi pod slivo. Bil je tako prijazen, da me je celo počakal, da sem skočil v hišo po fotoaparat, zamenjal objektiv in se mu približal ter napravil več posnetkov. Potlej me je počakal še, da sem odšel v klet po prijemalko za pobiranje sadežev ter ga prijel na sredini in ga skušal odnesti v bližnje grmovje nad cesto. Takrat pa je hitro pokazal svojo moč in hitrost, tako da sem ga komaj obvladal. Seveda sem se ga bal poškodovati, a je šlo. Zanimivo, ko sem se vrnil čez štirinajst dni, sem spet doživel bližnje srečanje z gožem na potki za drvarnico. Sem mislil da je bil isti, ampak ne, ta drugi je bil mnogo temnejši. Lepo sem ga pustil, da se je spustil po škarpi proti gozdu. Pred tem jih nisem videl več kot pet let, modrasov in smokulj pa kolikor hočeš...
_________________Ko si prepričan koliko da veš, hitro spoznaš kako malo je to.
Na vrtu imam tudi malo posodico z vodo, kamor se mi je zdelo, hodijo piti tudi pozidne kuščarice, saj sem jih večkrat videla švigati v tisto smer. Izgleda, da bo kar res. Po nesreči sem čez posodico vrgla konec protitočne mreže in danes najdem kuščarico, zapleteno vanjo čez životek in eno od nožic. Jo primem v roki, da bi jo nekako rešila, a se je živalica mala tako ustrašila, da me je poskušala ugrizniti. Poskušala pravim, saj ima revica mala tako nežen gobček, da lahko pregrizne kvečjemu kakega insekta, ne pa žuljavih prstov . Samo malo požgečkalo je. Rešila sem jo tako, da sem nitke okrog nje prestrigla. Takoj jo je veselo odmahala dalje. Upam, da ni kaj poškodovana, videti ni bilo. Lahko, da je bila samička, ker je imela nekam precej obilen trebušček.