Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Zastiranje, zastirka
brbr: Da se pridružim še jaz: že v temi "česen" sem zapisala, da sem to jesen (2016) uspela dobiti veliko listja s katerim sem pošteno zadekala površino zasajeno s česnom (na njivi). Preostalo listje pa je zdaj še v kupih razporejeno po zatravljeni površini, ki je bila preorana pred dvemi leti, potem pa je počivala. To površino imam namen prekriti z res debelo plastjo listja (bi jo že jeseni, pa nisem imela časa). Tako jo bom pustila do jeseni, vmes pa enkrat mesečno škropila z gnojem po Mariji Thun (za vnos mikroorganizmov in s tem hitrejši razkroj). Na ta način, upam, da bo do jeseni površina pripravljena za sajenje česna. Predvsem pa, da bo brez trave, slaka, itd. Če pa ne, bom počakala do naslednje pomladi. Pri meni je dan potem, ko sem listje razprostrla po površini, možno bril veter, a je listje ostalo lepo na svojem mestu. Se mi zdi, če je malo bolj na debelo posuto, se kar nekako listi med seboj skupaj držijo in jih veter ne nosi naokoli.
-
tajana: Do lanskega leta smo imeli eno njivico razdeljeno na grede, 200 m2. Te grede obdelujemo brez prekopavanja ze 8 let. Zacetek je bil kar tezak. Pomanjkanje znanja in izkusenj. Najvecji problem smo imeli z zaplevlejostjo gred v poletnem casu.
Pred par leti smo zaceli na prej nikoli preoranem travniku ustvarjati nove grede. Te so nastale popolnoma prez prekopavanja. Na dno smo spomladi polozili karton in ovcjo volno, nato posuseno seno in v jeseni na vrh plast lisja. Naslednjo pomlad je bila greda pripravljena za sajenje sadik. Zelo dobro je zadrzevala vlago in ni bilo plevela. Po dveh letih smo lahko na tako gredo sejali tudi drobna semena.
Zadnji dve leti v jeseni vse grede prekrijemo z debelo plastjo mesanice napol preperele ovcje volne, listja, sena in eno leto stare slame. Slamo eno leto pustimo nezasciteno na prostem. Cez leto jo veckrat zalijemo z razredceno tekocino iz organko kosa. Ta zastirka dobro preprecuje rast plevela in veliko bolj zadrzuje vlago v vrocem poletju kot samo seno.
Lani smo dobili se eno njivico, 400 m2, katero je do lani obdelovala mama po klasicnem nacinu (oranje). V jeseni smo se odlocili, da polovico te njive ne bomo vec orali. Prekrili smo jo z debelo plastjo zastirke pod katero smo polozili karton. Za preostali del njive nam je zmanjkalo materiala za zastirko, zato bo ta del spomladi potrebno preorati.
Zbiranje materiala za zastirko in skrb za stalno ohranjanje dovolj debele plasti zastirke na gredah je celoletno delo.
-
muha: listje pred odnašanjem lahko učinkovito zavarujemo z odsluženo protitočno mrežo.
-
tajana: Prvo leto uporabe listja sem v jeseni nageabljeno listje takoj nasula po gredah debeline 20 do 30 cm. Veter ga je celo zimo in se spomlafi veselo premetaval. Na sreco so grede ograjene z mrezo in ga je vecina ostala ob mrezi. Grede pa so bile spomladi zbite in cisto nic primerne za takojsnjo obdelavo oz. rahlanje z grabljami. Na sreco imam ze nekaj izkusenj kako na hitro brez motike pripraviti gredo. Grede sem posula z 10 cm plastjo na pol predelanega komposta in po vrhu se plast suhega sena. Cez to mocno zalijemo, ce nimamo srece, da je ravno takrat dez. Pocakamo dva tedna in greda pod zastiko je pripravljena za sejanje. Dezevniki so tisti, ki v ugodnih pogojih zrahlajo zemljo.
Dve leti nazaj smo v jeseni in zgodaj spomladi nagrabljeno listje natlacili v kompostnike, narejene iz mreze (mreza zvita v krog). To lisje do jeseni napol preperi in je odlicna zastirka. Pa tudi veter ga ne odnasa. Samo zal za vse svoje grede ne uspemo pripraviti dovolj listja.
-
zuf: Kar nekaj časa sem z grobo zastirko zastiral nove površine v upanju, da bo spodaj zemlja rahla.
Skoraj nikoli ni bila. Čisto druga zgodba je, če površino zastremo z delno preperelo organsko snovjo, kompostom ipd.
Tak način daje zelo lepe rezultate.
-
tajana: Do lanskega leta smo imeli eno njivico razdeljeno na grede, 200 m2. Te grede obdelujemo brez prekopavanja ze 8 let. Zacetek je bil kar tezak. Pomanjkanje znanja in izkusenj. Najvecji problem smo imeli z zaplevlejostjo gred v poletnem casu.
Pred par leti smo zaceli na prej nikoli preoranem travniku ustvarjati nove grede. Te so nastale popolnoma prez prekopavanja. Na dno smo spomladi polozili karton in ovcjo volno, nato posuseno seno in v jeseni na vrh plast lisja. Naslednjo pomlad je bila greda pripravljena za sajenje sadik. Zelo dobro je zadrzevala vlago in ni bilo plevela. Po dveh letih smo lahko na tako gredo sejali tudi drobna semena.
Zadnji dve leti v jeseni vse grede prekrijemo z debelo plastjo mesanice napol preperele ovcje volne, listja, sena in eno leto stare slame. Slamo eno leto pustimo nezasciteno na prostem. Cez leto jo veckrat zalijemo z razredceno tekocino iz organko kosa. Ta zastirka dobro preprecuje rast plevela in veliko bolj zadrzuje vlago v vrocem poletju kot samo seno.
Lani smo dobili se eno njivico, 400 m2, katero je do lani obdelovala mama po klasicnem nacinu (oranje). V jeseni smo se odlocili, da polovico te njive ne bomo vec orali. Prekrili smo jo z debelo plastjo zastirke pod katero smo polozili karton. Za preostali del njive nam je zmanjkalo materiala za zastirko, zato bo ta del spomladi potrebno preorati.
Zbiranje materiala za zastirko in skrb za stalno ohranjanje dovolj debele plasti zastirke na gredah je celoletno delo.
-
muha: listje pred odnašanjem lahko učinkovito zavarujemo z odsluženo protitočno mrežo.
-
tajana: Prvo leto uporabe listja sem v jeseni nageabljeno listje takoj nasula po gredah debeline 20 do 30 cm. Veter ga je celo zimo in se spomlafi veselo premetaval. Na sreco so grede ograjene z mrezo in ga je vecina ostala ob mrezi. Grede pa so bile spomladi zbite in cisto nic primerne za takojsnjo obdelavo oz. rahlanje z grabljami. Na sreco imam ze nekaj izkusenj kako na hitro brez motike pripraviti gredo. Grede sem posula z 10 cm plastjo na pol predelanega komposta in po vrhu se plast suhega sena. Cez to mocno zalijemo, ce nimamo srece, da je ravno takrat dez. Pocakamo dva tedna in greda pod zastiko je pripravljena za sejanje. Dezevniki so tisti, ki v ugodnih pogojih zrahlajo zemljo.
Dve leti nazaj smo v jeseni in zgodaj spomladi nagrabljeno listje natlacili v kompostnike, narejene iz mreze (mreza zvita v krog). To lisje do jeseni napol preperi in je odlicna zastirka. Pa tudi veter ga ne odnasa. Samo zal za vse svoje grede ne uspemo pripraviti dovolj listja.
-
zuf: Kar nekaj časa sem z grobo zastirko zastiral nove površine v upanju, da bo spodaj zemlja rahla.
Skoraj nikoli ni bila. Čisto druga zgodba je, če površino zastremo z delno preperelo organsko snovjo, kompostom ipd.
Tak način daje zelo lepe rezultate.
Zuf, malo zgoraj si napisal: "pa še nekaj kar si malokdo upa". eh, tudi jaz se upam, saj si mi dal dokaz da se tudi tako da. torej tudi jaz sem gredico ne samo zaradi lepega ampak zato ker mašina ni hotela rezati murvine veje najprej opletla s temi vejami. namesto da vržem v smeti sem na gredico katero bi bilo treba drugače frezati dala nekaj kartona, ni bilo za vse pokrit. zalila sem in na vlažno dodajala cel teden različno rastlinje - pleve ročno potrgane okoli rož itd. nalagano je bilo kar visoko okoli 40 cm. ker je to bilo marca je tudi nekajkrat bilo zalito z dežjem. višina se je v dveh mesecih zmanjšala nekaj manj kot za pol. koncem maja sem v to plast naredila luknje, da sem prišla do zemlje, malo zabola lopatko, dodala pestico gnoja-briketi), zalila, zmešala, posadila paradajze, buče in malancan, ter dodala 2 pesti zemlje in znova zalila. rastline rastejo zelo dobro. slak pokuka tu in tam a se ga hitro potegne iz te mase enako kot osat (ta se mi je prav zaradi frezanja razsadil čez cel vrt.) lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
Ali se vam pod zastirko, sploh preko zime, zaredijo miši? Sva imela eno gredo prekrito z starim tepihom in je spomladi bilo spodadj malo mesto. Ceste, rovi..vse je mrgolelo. Sedaj bi rad naredil eno njivo iz travnika s pomočjo zastiranja, pa me je strah, da bo še več glodalcev spodaj.
Hvala za odgovore.
Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Hvala za odgovore.
Furman_________________Vsi si želimo, da bi ta svet bil lepši
ali je ta svet lepši, ker si ti v njem?
Komu bo danes dan lepši, ker je srečal tebe?
Mislim, da lahko brez skrbi zastreš. Ko bo zastirka svoje naredila in boš gredo odkril oz. zastirko odstranil, bo vse živo pobegnilo v varnejše zavetje. Jaz imam čez zimo vse grede prekrite z zastirko in nimam težav.
In mačke tudi naredijo red, kar se miši in voluharjev tiče._________________mrmracka
In mačke tudi naredijo red, kar se miši in voluharjev tiče._________________mrmracka
Furman živio, ...stari tepih je zelo dobra streha nad glavo, nekaj podobnega je tudi slama. zato ti predlagam, da daš travni odkos kateri sproti gnije, listje in tudi nekaj gnoja raztrosi. meni se je ta varijanta izredno obnesla saj ni bilo potrebe kopanja niti frezanja. to z veseljem opuščam. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)
-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
Točno tako imam jaz namen narediti letos. Na izpraznjene grede posuti listje, čez pa travo in malo komposta za obtežitev, da ne bo listja veter raznašal.
Sicer dvomim, da mi bo uspelo to narediti na celi njivi, ampak vsaj na enem delu. Najbrž tam, kjer bodo naslednje leto bolj "lačne" rastline ( paprike, melone, krompir, paradižnik ).
Upam, da bo čas in vreme ...
Sicer dvomim, da mi bo uspelo to narediti na celi njivi, ampak vsaj na enem delu. Najbrž tam, kjer bodo naslednje leto bolj "lačne" rastline ( paprike, melone, krompir, paradižnik ).
Upam, da bo čas in vreme ...
Sem se navadil, da vse listje pometem, rastresem po trati ter vse skupaj "poberem" s kosilnico. Tako imam trato pokoseno, vse listje zmleto in pograbljeno, tak odkos pa potem odlozim na kompostni kup ali razgrnem na gredice. Se mi zdi, da se dobro obnese.
(do komposta pa se ne morem, je se zarascen...
)
(do komposta pa se ne morem, je se zarascen...
)-
Andrej Banko
- Prispevkov: 5235
- Pridružen: Ne Maj 31, 2015 2:00 am
- Kraj: Domžale
