Artemisia dracunculus - pehtran

[mfranc]

Huh, dobil sem domačo nalogo . Soseda je prinesla res ogromno mladega pehtrana. Gre v zamrzovalnik, nekaj bi ga posušili, in se bojimo, da pri sušenju počrni ....

Kakšne izkušnje? Sušenje v senci?_________________mfranc

[Melona]

Sušim ga na prepišni terasi. Na stojalo za obešanje perila (tisto poceni za nekaj €) položim plast tkanine (tetra), nanjo razprostrem pehtran, prekrijem z drugo plastjo tkanine. Traja cca tri dni, ostane zelen, vendar ne tako močno kot svež.

[metuljc]

Juglans je napisal enkrat nekje, da ga zmelje, le listke, seveda, skupaj s sladkorjem in hrani v steklenem kozarcu, kar v shrambi. Naredila sem tako in vsaj pol leta je bil lepo zelen. In diši super.
(sicer pa, če ga imaš preveč,.......vem, kam z njim )

[mfranc]

Zanimivo tole, Metuljc, upam, da se Juglans kaj oglasi in bolj točno pove recept, in za kaj se lahko uporablja!
(Ga je bilo ogromno, ne pa preveč he, he - je že ves popredalčkan )_________________mfranc

[metuljc]

Saj sem povsem dovolj natančno napisala, recimo 1:1 razmerje, skupaj zmelješ v multipraktiku. To je vse. Narediš nadev, nič ali le malo sladkan, za pehtranovo potico, posuješ s to mešanico, zviješ in je. Enostavno, večkrat preizkušeno. Pa še nadev je ob zvijanju manj tekoč, ker se sladkor nima časa stopiti.
(je pas res, da juglansa pogrešam(o), se nič ne oglaša zadnje čase)

[mfranc]

O, Melona, hvala za tale podatek . Nas je skrbelo, če slučajno počrni, tako kot bazilika, pa tudi meta je zoprna za sušenje.

Melona je napisal/a:

Sušim ga na prepišni terasi.

Je drugače na sončni terasi, ali v senci? Verjetno je potem dobro zaprt, da se ne razdiši?

Žena se muči, kako bi ga pripravila v takšno agregatno stanje, da ga lahko pošlje hčerkici, ki je gastarbajter. V "tujinski" Evropi _________________mfranc

[metuljc]

Posušen, nujno vakumiran, da se ne "izgubi" po poti. Imam, sicer znotraj Slovenije, slabe izkušnje z neprispelo pošto, ker je dišalo iz kuverte.

[Melona]

Sem pozabila napisati, Mfranc. Na senčni terasi je. Na isti način sušim tudi meto, meliso, lipo, bezeg, pljučnik, kaj vem kaj še vse. Ne počrni. Bazilike pa še nisem sušila.

Jaz bi ji poslala posušenega v papirnatem škrniclju, ki bi ga dala v kakšno kovinsko dozico, ki se uporablja v gospodinjstvu (škatle za piškote, reklamna pakiranja whiskeya ali kaj podobnega). Pokrovček je pa treba dobro zalepiti. Četudi bi kakšen hlap vonja ušel, pehtran lepo diši .

[muha]

Naprodušno zapreti ga je treba tudi za shranjevanje v hladilniku. Če je samo v vrečki, diši cel hladilnik po njem.

Včeraj sem prvič letos naredila pehtranovo potico, tako brez skute. Mnjam, mnjam. Jo pečem redko, ker mi je preveč vabljiva. Mogoče v testo ne bi smela dati kvasa, ker se mi zdi, da ima "podaljšano delovanje"

[juglans]

Pogrešate? To je pa lepo slišati. Še smo živi, samo neka nova pota se odpirajo in .... saj veste.

S sušenjem pehtrana pri nas nismo bili preveč zadovoljni, ker (po naši presoji - upravni odbor z vsemi delegati pri bajti v treh osebah) preveč izgubi na vonju.
Zamrznjen ali pa v sladkorju je neprimerljivo močnejši, s tem, da potem "diši" cela skrinja.
Skratka, na koncu ga pripravljamo le v sladkorju (kot je omenila metuljc) shranjujemo pa ga v steklenih kozarcih z OBVEZNO novim pokrovom. (če kaj sovražim je to, da so sladke stvari "pokvarjene" z vonjem čebule, kumaric, ...)

Če bi se kljub vsemu razmišljalo o sušenju, potem predlagam način kjer bo zelišče v resnično čimkrajšem času suho, obenem pa ne bo tekom sušenje preveč mešanja zraka. (3 dni je za moje pojme absolutno preveč časa, s tem da pač imam na razpolago boljše alternative, v nasprotnem primeru je tudi to zlata vredno)
Na splošno so idealne razmere tam nekje pri 30°C (verjetno bolje še manj) in zrak naj se giba skrajno neopazno, da ne hlapijo eterična olja.
Za primer. Zeli iz skupnega nabiranja sušene v ABC-ju in poleg še sušene na lesah v priprtem rastlinjaku pod rahlo senco, so se pod prvo opcijo izkazale za skoraj brez vonja. Čeprav je ABC silno nobel. Vštekaš, pa je.

Uporaba. Ker zaradi celijakije ni glutena, posledično tudi ni valjanega in vlečenega testa, da bi delali potico (za moje sladke razvade močan hendikep) ga potem dodajamo v kakšna peciva, mufine, piškote in se dobro obnese. Zanimivo, pred časom se je našel celo recept porove omake z malo pehtrana (G. Ramsay) in zadeva je bila v preizkusu prav zanimivo dobra, tako da človek ima dejansko nekaj pojma
Drugače pa je pehtran znan razkuževalec, tako da ga ob prehladih, še raje pa pred, po malem "žličkamo", kar zelo prav pride nam sladkoljubcem.
Tudi sicer ga svetujejo svežega za žvečenje, ker ureja črevesno mikrofloro.

No, to bi bilo to iz moje strani.