Bolezni in škodljivci paradižnikov

[Danilo]

Pozdravljeni

Šesto leto imam rastlinjak 5x3,5 m zasajen z preveč paradižniki in tudi letos računam, da bom zadnje pobral ob prvih zmrzalih. Po mojih izkušnjah in izkušnjah znancev si zmagal, če se v rastlinjaku držiš naslednjega:
- dobro in ne preveč pognojena zemlja
-kvalitetne sadike (dovolj svetlobe in večji lončke ob predvzgoji, "trdosrčna selekcija" sadik, čeprav ti je hudo za vsako, ki je ne posadiš.
-sajenje šele, ko se zemlja dovolj ogreje
-razne zastirke so ok, vendar šele kasneje, ko se zemlja dodobra segreje.
- kapljično ali zalivanje preko steklenk (niti ne po zastirki, sploh pa ne po rastlini)
- redno obtrgavanje viška in obolelih ali iztrošenih listov in zalistnikov in usmerjanje rasti za preprečitev "džungle"
-poznavanje sortnih značilnosti
- dognojevanje po potrebi (kalcij foliarno ob vročini in formiranju plodov)
- ne kupujte hobi rastlinjakov, kjer se ne da dvigniti stranic.

Verjetno se marsikdo ne strinja z mano, vendar meni v sezoni še najbolje "dela" paradižnik na gredi, kjer imam samo prozorno streho na višini 2.5 m. Za predvzgojo in za čas pred ledenimi možmi pa je seveda rastlinjak z kakim kaloriferčkom za + .
Rastlinjaka ne bom prestavljal, dokler mi vse dela ok. Spomladi ga operem z milnico in prešpricam z sodo bikarbono. Zaenkrat je to dovolj.
Hvaležen sem vam tudi za razne nasvete na forumu. Vsak zase pa seveda presodi, kaj je smiselno, zmore in si tudi postavi mejo med ljubiteljskim hobijem in preveliko obveznostjo.

Lepo sezono še naprej
Danilo

[mravlja]

Sem zelo vesel vasih nasvetov, posebno zadnjih dveh - marijev in danila - prakticno, po domace in po naravi. So mi blizu.

Ima ferdo36 prav: "Narava vse povrne!"

[mravlja]

Ko gre pogovor o gojenju paradiznika v zaprtih prostorih... - stran 19, tocka 12.2 INTEGRIRANO VARSTVO V RASTLINJAKIH - je zelo zanimiva branje:

http://www.mkgp.gov.si/fileadmin/mkgp.gov.si/pageuploads/podrocja/Kmetijstvo/Integrirana_pridelava/TN_IPZ_2012.pdf

Ostalo tudi.

[platar]

mravlja je napisal/a:

Ko gre pogovor o gojenju paradiznika v zaprtih prostorih... - stran 19, tocka 12.2 INTEGRIRANO VARSTVO V RASTLINJAKIH - je zelo zanimiva branje:

Odlično čtivo!
Se bo treba malo poglobiti in ugotoviti kaj se dela narobe in kaj je v redu.
Našel pa sem tudi edina dva možna osumljenca za težave glede na opise.
Rjava žametna pegavost ali pa paradižnikova pepelovka.
Vidim da je ideja z tkanino oziroma z folijo priporočljiva, tega doslej nismo uporabljali ampak le zastirko. (listje, slama) Ideja je, da se prepreči dvig spor iz samih tal in se kroti samo spore, ki so v zraku.
Mogoče bo potrebno kapljično zalivanje še dodelati, dosedaj se je uporabljal perforiran trak, boljša rešitev bi bila morda Tropf Blumat sistem.(preizkušeno v posodah imam že nekaj teh korenčkov dolga izvedba) Ali pa trak spraviti pod folijo ali tkanino?
https://blumatsystems.com/product/69/Gravity-Garden-Kit
Slabost je ta, da zaliva neodvisno od ure ampak takrat ko se zemlja osuši je pa bolj točkovno in zaliva točno tam kot je potrebno za razliko od perforiranega traku, ki je pač preluknjan na vsakih 20 do 30 cm.
Tudi sterilizacija s paro bo prišla v poštev na to tudi še nisem pomislil.

[mfranc]

Danilo je napisal/a:

Pozdravljeni Šesto leto imam rastlinjak 5x3,5 m zasajen z preveč paradižniki in tudi letos računam, da bom zadnje pobral ob prvih zmrzalih. Po mojih izkušnjah in izkušnjah znancev si zmagal, če se v rastlinjaku držiš naslednjega: - ....... - kapljično ali zalivanje preko steklenk (niti ne po zastirki, sploh pa ne po rastlini) - ........ Lepo sezono še naprej Danilo

Danilo, precej smotrnega si zapisal, mene trenutno najbolj žuli zalivanje.

1. o kapljičnem zalivanju še vedno ne razmišljam, mi je pa všeč varianta z iniciranjem vode direktno h koreninam preko steklenk; plus zastirka seveda.

Imaš s tem kaj izkušenj?

2. šele drugo leto so plodovke pod streho, pa vidim veliko možnih problemčkov, tudi gnojenje, pa o tem drugič.
Dileme so pri "vrsti" vode, ki jo rabim za zalivanje. Zaenkrat iz vodovoda, ki je natočena v 200 litrski sod pri gredah in ponavadi pred uporabo odzračena in pogreta čez noč.
Z lovljenjem deževnice, in hrambo v kakšnih uporabnih količinah (beri kubikih ) bo križ, zato sem se skoraj sprijaznil s plačevanjem vodarine.

Vendar sem začel seštevati, koliko m3 vode s pipe bo porabljeno letno, brez možnosti, da deževje občasno spere ostanke te vode ...
Mislim najmanj na apnenec, s katerim smo baje slovenci nadpovprečno obdarjeni , o ostalih dodatkih pa hmmmmm

Se je kdo že sekiral s to problematiko? Oziroma, je to sploh problem?

Vrtnarji, profiji? Juglans? _________________mfrancNazadnje urejal/a mfranc 26 Jul 2017 09:01; skupaj popravljeno 1 krat

[Plamenka]

Lahko samo napišem, da gre vode za zalivanje v obeh rastlinjakih in potem še v vseh loncih veliko. Gred, ki so na prostem, pa ne zalivam. Imamo tri zbiralnike vode. Dva držita 460l, eden pa 300, pa bi rabili še kakšnega, saj vodo porabimo prej kot v tednu dni, sploh letos, ko jo nekaj peljemo še na drugo lokacijo zalivat lubenice. Ko je dež, se rezervarji dokaj hitro napolnijo, obdobja brez dežja so pa vse daljša. V rastlinjakih je kapljično namakanje. Prva leta smo zalivali vsak dan. Avtomatska ura je bila nastavljena na pol ure. Ko je vode v zbiralnikih zmanjkalo, se je uporabila iz vodovoda. Lani in letos pa skušamo bolj varčevati z vodo in v rastlinjaku zalivamo na 3-4 dni, a seveda daljši čas. V loncih seveda vsakodnevno. Kadar dežuje, pa ne glede na to, kdaj se je nazadnje zalivalo, odprem zalivanje z deževnico v rastlinjakih, da voda ne teče iz polnih rezervarjev in da se zemlja v rastlinjakih vsaj malo napoji. Zelenjava je sicer neenakomerno zalita, zato je veliko plodov razpokanih, a se le pozna pri porabi vode. Če nas ni doma več dni, dela seveda avtomatika iz vodovoda.

[juglans]

Citiram:

....... Oziroma, je to sploh problem?

Dobro vprašanje.

Se bojim, da so to bolj detajli, ki pa v recimo temu izjemnih primerih verjetno tudi lahko predstavljajo kaj oprijemljivejšega. Težko kaj več konkretnega, ker se po pravici povedano nisem nikoli uspel ubadati s tem vprašanjem. (primesi vode in skladiščenje njih v zemlji)
Veliko večje vprašanje so mineralna gnojila in FFS, vendar to tu ni vprašanje.

S stroški je pa tako. Vse je v prioritetni lestvici in objektivni oceni dobljenega rezultata. Nekdo, ki je mahnjen na IT tehnologijo se bo zgolj nasmehnil ob strošku 10, 20 dodatnih m3 vode na položnici. Obratno bo za drugega takšna količina porabljena na vrtu smrtni greh.
Vse je stvar osebnega stališča in nato zastavljenih rešitev.

Kjer se lahko izvede nekakšno prestrezanje deževnice je vsekakor dobrodošlo. Npr. moj oče - penzionist ima cel sistem s črpalkami, dejansko lepo za pogledati in človeku zaigra srce kako napaja svoje paradajzke.

Nič ti nesem odgovoril.

[metuljc]

Namakanje na daljši rok mora nujno privesti do zasoljevanja tal, saj so v vodi prisotne soli (Ca, Mg karbonati, fosfati,....), ki se nalagajo v tleh, ko voda hlapi. Nekaj o tem tukaj. in, malo manj zahteven tekst,
tukaj.

[platar]

Ja pri nas imamo na srečo zalogovnike za deževnico in to 3 po 1m3 prebarvane v črno zaradi alg (pa še voda se bolj segreje), na koncu tistega, ki gre v rastlinjak pa je še montiran filter iz aktivnega oglja, ki se menja vsako sezono. Mogoče bi ga bilo pametno uporabiti tudi pri vodi iz pipe?(pri nas je precej trda PH8+)
Iščem avtomatsko zalivalko, ki bi odpirala že pri tlaku 0,2bara, vse meni znane odprejo šele pri okoli 1bara, kar pa je za gravitacijo preveč...

[mfranc]

Dali ste mi nekaj "hranil" na temo voda; bom nadaljeval v smeri, kako priti do deževnice.

Pri nas koliščarjih, pardon, morostarjih , z visoko talnico, je vkopavanje cistern drag postopek. Poenostavljeno, če hočem narediti zemeljsko hrambo za vodo 10 m3, ima taka prazna posoda 10 ton vzgona, pomeni da jo moram pritrditi na "sidro" težko 10 ton. En kubik betona je težak nekaj nad dve toni .....

Deževnico bi uporabljal zaradi mojih navedenih pomislekov glede vodovodne vode; sicer pa cena vode, vodarina, res ni tako visoka, da bi zaradi plačevanja vode stradali ._________________mfranc