Paradižnik 2017

[Tonček]

brbr je napisal/a:

O tem možakarju (Pascal Poot) je veliko napisanega. Ima tudi video... je iz okolice Montpelliera. Sem ga včeraj gledala/poslušala. Ga bom morala kar še ene parkrat, ker za mojo polomljeno Francoščino prehitro govori... Vsekakor se bom bolj podrobno ukvarjala z njim, ker bi njegove izkušnje še kako prav prišle na moji kamniti, suhi njivici... Glede prilagoditve rastlin, pa tudi Sep Holzer pravi, da je potrebno seme jemati prvenstveno od rastlin, ki so rastle v najbolj neprijaznem okolju, ker od njih lahko pričakujemo odporno in zdravo seme, polno življenjske energije...

S trditvijo o semenarjenju rastlin ki so zrasle v najbolj neprijaznem okolju se ne strinjam. Genske spremembe so možne v stoletjih ali tisočletjih ali pa z mutacijami, križanjem in odbiranjem heterozigotov. Rastlina za seme mora biti v najboljši kondiciji. Seveda Sep Holzer in podobni zanemarjeni neobriti strički živijo od turizma, kaj pa delajo ponoči, ko nihče ne gleda, se ne ve. Mirno lahko trdimo da se na omrežju prodaja na kvazi-znanstvenem področju več laži in zavajanja kot resnice. Pa še nobene strokovne razlage za svoje trditve ne navajajo ti lažnivi samouki. Ponavadi so iz čisto drugih poklicev in brez ustreznega osnovnega znanja. Kar o nekih energijah govorijo.

[htf_lover]

Platar, uanimivo da ti zapotec tako lepo uspeva. Pri meni je bil zelo pozen, hkrati pa so plodovi neenakomerno zoreli in so bili že mehki na dnu, ko so v celoti dozoreli. Tudi pokali so radi na dnu. Jaz sem zato to sorto pobiral na pol zrelo in pustil, da dozori na okenski polici. Takrat so se plodovi enakomerno obarvali in bili bolj obstojni. Kolikor pa se spomnim je bil pri meni tud zelo pozen, pred 15. avgustum skoraj ni bilo zrelih plodov.

Glede neugodnih pogojev in kvalitete semen pa lahko rečem, da noben ekstrem ni dober. Pretirano razvajanje v rastlinjakih ni dobro, ker se pozna na kvaliteti in okusu. Hkrati pa zanmerajanje v slavbi zemlji in neredno zalivanje tudi ni koristno in se tudi močno pozna na količini pridelka. Precej sort tudi pri takšni vzgoji popolnoma zataji. Pelati in sorte kot Brad's Black Heart si ne predstavljam, da bi rastle. Plodovi pa propadli zaradi pomanjkanja kalcija preden se bi sploh obarvali.
Sam gojim paradižnike zunaj brez strehe, moj vrt je del njive. S škropivi ne pretiravam, mi gre ne roko zelo odprta lega, zato se rastline hitro posušijo. Obelele dele čimprej odstranim. Od gnojil moram dodajati kalcij in magnezij. Namakanje pa je zadnje dve leti kapljično in se to zelo pozna, saj rastline lepše rastejo in po dežju mnogo manj pokajo. Sedaj ko je precej časa bila suša in je zadnjih par dni dež, mi je zelo malo paradižnika počilo. Večinoma so to bile sorte, ki so nagnjene pokanju (y. pear, Earl's Faux). Prejšnje leta ko sem bil prisiljen ročno zalivati, pa zalivanje ni pokanja preprečilo. Hkrati pa je bilo časovno zelo zamudno, glede na to da vsako leto posejem 80+ sort.

[pika]

V temi o Black Cherry smo pisali o pokanju, zanimivo da mi letos sploh ne pokajo, prvič. Je pa zato Green Doctor's Frosted čisto vsak počen, do sedaj ni bil še nikoli.

Samo češnjevih sem danes nabrala za dve kili, lepo uspeva, kljub temu, da je brez strehe. Zalit je bil samo ob sajenju, potem sem okrog njega posejala nizek fižol, ki je očitno dobro opravil vlogo zastirke, super kombinacija, drugo leto ponovim.

[JERCA]

Meni letos tudi ne dozorevaju tako hitro, kot bi jaz želela. Češnjevci in tisti v loncih že, v rastlinjaku pa sem odtrgala najprej pelat Perzevidnej, nato sta bili Legend in German Queen, Paul Robeson, Rinaldo.... vendar vsakega po en do dva ploda. Prava sezona se bo pri meni šele začela. Prve etaže so polne, tretja posušena, tudi četrta slabo kaže. Prevroče je bilo in nisem senčila rastlinjaka. Šola za naslednjič._________________JERCA- nekdanja ERIENNE

[voda]

Pascal Poot, kot pravite je "šolski nevednež" a mislim, da je šel skozi marsikatri proces v razvoju paradižnika katerega "šolar" niti ne povoha a kamoli sledi več let. zato mislim, da ni za zanikati njegove izkušnje.

namreč tudi jaz ugotavljam pri mojih paradižnikih marsikatere spremembe kljub temu, da nisem "šolana" za vzgojo teh. lpvoda_________________Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen, nekomu moraš nasloniti roko na ramo, da se lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš,...(I. Minatti)

[Tonček]

Kot sem že omenil, je veliko sprememb tudi zaradi križanja - hotenega ali slučajnega. Tu je neznani faktor učinek žuželk in gibanja zraka. Za spremembo genotipa in njegovo ugotavljanje pa človek samouk ni opremljen. Jaz izbiram za jemanje semena najlepše plodove od najlepših rastlin - tudi habitus rastline je važen. Pa tako najbrž vsi delamo. Ni pa odveč če si človek tudi kaj strokovnega prebere sploh če nisi kmetijec.

[metuljc]

Tonček je napisal/a:

Genske spremembe so možne v stoletjih ali tisočletjih ali pa z mutacijami, križanjem in odbiranjem heterozigotov.

Genske spremembe (mutacije)se zgodijo v trenutku, ko se podvojuje DNA (ali deli celica, če gre za kromosomske ali genomske mutacije), nikakor za posamezne sprememb, pa tudi za več njih ni potrebnih stotine in tisoče let.

Tudi evolucijske spremembe, če si morda mislil te, niso nujno počasne, ker so odziv na zahteve okolja. Če se to hitro (a ne prehitro, v tem primeru lahko pride do izumrtja populacije) spreminja, je odziv vrste (oz., bolj korektno povedano, populacije) lahko tudi zelo hitra sprememba, tudi v nekaj generacijah, lahko celo le v eni ali dveh.
Če bi, recimo, potrebovali stoletja in tisočletja, da bi na področju rodovitnega polmeseca (ali kjerkoli se je pač to dogajalo) za odbir bolj rodne pšenice, bi se zgodovina pisala zelo verjetno precej drugače.
Ljudje, ki niso strokovno podkovani, pa imajo dobre sposobnosti opazovanja, primerjanja, so izjemni praktiki z mnogo izkušnjami, lahko naredijo marsikaj, morda le ne znajo tako lepo ubesediti in strokovno utemeljiti svojih opažanj. To pa ne pomeni, da nimajo prav.

[Bicikel]

Da ne boste samo teoretizirali ....

Dolenjski domači in (popravek) pravilno je Romeo:


Malakhitowaja Shkatulka in Feuerwerk:
Nazadnje urejal/a Bicikel 29 Jul 2017 16:48; skupaj popravljeno 1 krat

[Tonček]

metuljc je napisal/a:

Tonček je napisal/a: Genske spremembe so možne v stoletjih ali tisočletjih ali pa z mutacijami, križanjem in odbiranjem heterozigotov. Genske spremembe (mutacije)se zgodijo v trenutku, ko se podvojuje DNA (ali deli celica, če gre za kromosomske ali genomske mutacije), nikakor za posamezne sprememb, pa tudi za več njih ni potrebnih stotine in tisoče let. Tudi evolucijske spremembe, če si morda mislil te, niso nujno počasne, ker so odziv na zahteve okolja. Če se to hitro (a ne prehitro, v tem primeru lahko pride do izumrtja populacije) spreminja, je odziv vrste (oz., bolj korektno povedano, populacije) lahko tudi zelo hitra sprememba, tudi v nekaj generacijah, lahko celo le v eni ali dveh. Če bi, recimo, potrebovali stoletja in tisočletja, da bi na področju rodovitnega polmeseca (ali kjerkoli se je pač to dogajalo) za odbir bolj rodne pšenice, bi se zgodovina pisala zelo verjetno precej drugače. Ljudje, ki niso strokovno podkovani, pa imajo dobre sposobnosti opazovanja, primerjanja, so izjemni praktiki z mnogo izkušnjami, lahko naredijo marsikaj, morda le ne znajo tako lepo ubesediti in strokovno utemeljiti svojih opažanj. To pa ne pomeni, da nimajo prav.

Še enkrat bom povedal da so rastline iz najbolj neprijaznega okolja neprimerne za semenarjenje. Če so preživele tiste razmere še ne pomeni da je to nova lastnost. Pričakuje se tudi da je slabše kakovosti v vseh pogledih. Kmetijska stroka narekuje pridelavo semen v optimalnih razmerah - od pedoloških do agrotehničnih. Treba je prisluhniti v prvi vrsti stroki. Sicer pa postaja vse skupaj podobno mazaški "medicini" ki zna zdraviti raka le bolniki ne preživijo.

[lpmami]

"Kmetijska stroka narekuje pridelavo semen v optimalnih razmerah - od pedoloških do agrotehničnih. Treba je prisluhniti v prvi vrsti stroki."
Hmnja, treba se je tudi vprašati, kakšni so cilji stroke. Ko je to le čim večja donosnost, produktivnost, profitabilnost - takrat je vredno premisleka, če je treba res poslušati stroko in slepo delati za njene cilje. Če to niso moji cilji, ko so moji cilji drugačni, širši, ne delam slepo po "strokovnih" navodilih za cilje "stroke"._________________Barvit pozdrav,
Ladka s Povelj, Bahnkova
Zelenjava, rastline za barvanje, sadje