Medonosna čebela - Apis mellifera

[crtj]

Redni delovni radij pašne čebele naj bi bil 3 km.

Površina pi * r^2 = cca 27 km^2 = 27 mio m^2 = 2.700 ha

Pa recimo, da je bolj turistična čebela in ne leti prek kilometra -- še vedno je to 3 km^2 = 300 ha.

Pol se pa pejd

Glede koncentracije medičine pa primer - slavna manuka: v času cvetenja je dovolj za en panj na hektar, pa vse do 2-4 na načrtno vzdrževanih površinah.

https://leptospermum.com.au/how-many-hives-per-hectare/

Pri takih razmerjih razumeš, da moraš biti sredi res ornk nahajališča res zelo močnih rastlin, če hočeš pridelati (čebelam ukrasti sortni med, torej takšen, v katerem močno prevladuje en vir.

To je lahko akacija, ki res brutalno medi; lahko je to gozd na primeru hoje ali kostanja; meni se je posrečilo lani z ajdo, ker so se jo povrh naše naenkrat vsi v okolici spomnili sejati. Da ti rata recimo lipa, moraš biti po moje res temeljito obdan z lipami.

Zelo različne, v bistvu redke do izjemne naravne danosti, med pa na koncu v prodaji stane... Ne tako zelo različno. Sploh ob tem, da je čebelarstvo v Sloveniji v veliki meri tako rekoč socialna dejavnost za dopolnitev pokojnine in je višek medu lahko celo breme, ki naj ga vendar odpelje prvi, ki pride mimo s kombijem in jemlje po 5 eur.

Po drugi strani pa - če imaš res delikatesni med in kupce, ki te poznajo, boš pa prodal tudi po dvakratniku povprečne (9 eur) cene - vsa naša mala količina ajde je šla po 15 do 20. Ni bogastvo, je pa vseeno lepo, če se dejavnost ekonomsko pokrije. In to ne na nivoju samo enega leta... Ker recimo letos po moje ne bomo iztočili prav nič, pri tako težkem in praznem letu ne upam, naj imajo, kar jim je uspelo, da ne grejo v zimo na sami umetni hrani.

[mravlja]

Crt se enkrat hvala.

Stevilke so pa impresivne, nekoc se bo treba z njimi se malo pozabavati...

[crtj]

Vtisi z današnjega sprehoda... S pasjim sinom sva izkoristila prijaznejše vreme in šla v širok krog kontrole, kaj se dogaja po poljih v okolici.

Našla sva par lepi njiv sončnic. Super lepe, cvetijo... Čebel ni.

Nekaj pogumnih ljudi je sejalo ajdo kljub suši. Je prišla ven, ampak je še mlada, tako da čebel ni.

Pri bučah je cvetenje pri koncu, čebel ni.

Vidiva tudi precej zlate rozge, vendar ni videti, da bi bila zelo obiskana.

Hkrati pa slišiva, kako vse brni od čebel.

Ja kje pa so potem??

Na ambroziji Ampak res promet.

Takšni: (slika je od 24sata.hr)



Predvsem nabirajo cvetni prah (so bile očitno obložene), za medičino ne vem, najbrž ne (vetrocvetka?).

Količine cvetnega prahu, ki ga proizvede ambrozija, so res hude. Je pa nerodno, ker ravno to je tisto, na kar so alergični ljudje, občitljivi na ambrozijo.

Torej... Če nas nekoč preplavijo ambrozija, dresnik in nedotika - vsaj čebele bodo imele kaj od tega.

Nadaljno branje:
- Honeybees and ragweed http://www.waldeneffect.org/blog/Honeybees_and_ragweed/

[metuljc]

Ampak, tudi cvetni prah navadne žvrklje (=ambrozija) bo tudi v medu. Kako pa alergiki reagirajo nanj?

[crtj]

Saj to je problem. Čebele sicer ločujejo cvetni prah in med - tipično ima sat "sredico" zalege, nad tem venec cvetnega prahu, nad tem pa med. Vendar gotovo ni ločeno brez ostanka, hkrati pa so alergiki, če prav razumem, res zelo občutljivi na ambrozijo že pri zelo nizki koncentraciji prahu.

Splošne rešitve tu ni, ker smo se ravno prej pogovarjali o tem, s kako širokega območja čebele nabirajo. In kolikor bolj je sicer v okolišu švoh paša, toliko bolj tudi praktično pokrivajo to teoretično površino. Tako da moraš biti res pogumen, da rečeš "v našem medu zagotovo ni prav nič ambrozije".

Edina kolkor tolko "varna" varianta se mi zdi v primeru, da gre za med, ki je izrazito pomladni (torej akacija ali pa celo zgodnja paša regrat/sadno drevje), vendar tudi v tem primeru bi moral čebelar praktično povsem izprazniti stare sate, da ja ne bi bilo nobenega prenašanja, kar mogoče ni ravno realistično.

Zdaj spet... Kdo drugi bi pa rekel - je že OK, da je v medu nekaj cvetnega prahu ambrozije (in drugih, ki so tudi lahko problem), ker mu je alergik s tem izpostavljen v mali količini in se lahko privaja nanj. Ne vem.

[crtj]

crtj je napisal/a:

To, da grejo čebele na koruzo po cvetni prah, kaže, da so v bistvu kar fajn v deficitu in vzamejo, kar se le da. Ravno tako se v sili znajdejo tudi na sirku, recimo.

So že na njem Sicer ga je nevihta razmetala, vendar ker je včeraj bila obrnjena naša ajda, druge pa v bližini še ni, so se pač znašle in šle na sirek, ki v tem času cveti. Lepo se vidijo zrna.

[juglans]

... najbrž ne veš, ali je to silažni sirek, ali pa bo za seme?

Tako mimogrede, kruh iz sirka je zelo dober.

[crtj]

Lokalno izročilo pravi, da ima te njive zasejane en stric, ki ima sicer bioplinarno, tako da najbrž silažni.

[mravlja]

Se kaj ve, kaksen med je iz pase na sirku? In kje se ga (ce sploh) dobi?


Juglans, kje je tebi uspelo do sirkovega kruha - pri vas v Beli Krajini?

[crtj]

Sirek je vetrocvetka, ne dela medičine - hodijo nanj samo po cvetni prah.

(Delajo pa lahko ljudje iz sirka sladkorni sirup kot pri trsu)