Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Prehrana paradižnikov
-
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Ok metuljc tudi to je res, kar praviš. Vendar vsakomur moramo pustiti lastno odločitev. Iz takih ali drugačnih razlogov, ki so realni ali ne, ni važno. Gre za odločitev ( za katero mora vsak zase nositi odgovornost).
Sam se recimo ne opredeljujem za vegatarijanca, čeprav so tudi med njimi, ki se prištevajo mednje, precejšnje razlike.
Osebno se mi zdi licemerno reči: jaz sem vegeterijanec in ne jem mesa, samo morske SADEŽE.
Tako besedno pakiranje rib in školjk, ki SO živali in nič manj živali od krave, pujsa, kure,...v besedno zvezo MORSKI SADEŽ, da bi s tem prikrili poreklo je licemernost brez primere.
Poznam nekatere, ki so si našli drugo varianto: ne jem tistega, kar ima oči. Aha, torej oči naj bi bile merilo ali je nekaj žival ali ne.
Potem so pa tu še tisti, ki so se odločli, da ne marajo niti izdelkov, ki so v povezavi z živaljo: mleka, rokavic, volne,...
Kakorkoli vsak naj se odloči zase, če si že želi. Upam pa, da se ne mora, ali je prisiljen v to.
Če pa se vrnemo k prehrani paradižnika, pa seveda obstojijo določena znanja, katere snovi rastlina potrebuje. Če ji te snovi priskrbimo ( na tak ali drugačen način), poleg vseh ostalih pogojev, bomo nedvomno imeli lepe rastline in tudi lep in zdrav pridelek. To pa so nedvomno želje nas vrtičkarjev.
Sam se recimo ne opredeljujem za vegatarijanca, čeprav so tudi med njimi, ki se prištevajo mednje, precejšnje razlike.
Osebno se mi zdi licemerno reči: jaz sem vegeterijanec in ne jem mesa, samo morske SADEŽE.
Tako besedno pakiranje rib in školjk, ki SO živali in nič manj živali od krave, pujsa, kure,...v besedno zvezo MORSKI SADEŽ, da bi s tem prikrili poreklo je licemernost brez primere.
Poznam nekatere, ki so si našli drugo varianto: ne jem tistega, kar ima oči. Aha, torej oči naj bi bile merilo ali je nekaj žival ali ne.
Potem so pa tu še tisti, ki so se odločli, da ne marajo niti izdelkov, ki so v povezavi z živaljo: mleka, rokavic, volne,...
Kakorkoli vsak naj se odloči zase, če si že želi. Upam pa, da se ne mora, ali je prisiljen v to.
Če pa se vrnemo k prehrani paradižnika, pa seveda obstojijo določena znanja, katere snovi rastlina potrebuje. Če ji te snovi priskrbimo ( na tak ali drugačen način), poleg vseh ostalih pogojev, bomo nedvomno imeli lepe rastline in tudi lep in zdrav pridelek. To pa so nedvomno želje nas vrtičkarjev.
Z zanimanjem preberem vse, kar je napisano o prehrani paradižnikov. Labia, vsaka ti čast, da si vzameš čas, preštudiraš, iz kupov internetnih smeti izločiš vsem razumljivo bistvo in potem to deliš še z nami .
Glede tipa gnojil naj se pa potem odloči vsak sam po svojih potrebah in svojem prepričanju. Važno je le, da smo v svoj način prepričani in z njim zadovoljni sami.
Pri meni brez biogrene kot priboljšek kompostu ne gre. V začetku sem probala brez, pa je bilo treba zelenjavo kupovati. Verjamem, da se da tudi tako , ampak da bi se poglabljala v Ajda-variante se mi ne da, ker si mnoge od njih ne znam razumsko-izkustveno razložiti, rada pa vsaj približno vem, na kakšen način stvari delujejo. To bi prakticirala kvečjemu, če bi bilo v bližini dejavno društvo, tako pa pravim, da moraš od nečesa živet in od nečesa umret, da je narava ustvarila mesojede, rastlinojede, vsejede in da svojega okolja tako ali tako ne moremo kaj dosti kontrolirat.
Glede tipa gnojil naj se pa potem odloči vsak sam po svojih potrebah in svojem prepričanju. Važno je le, da smo v svoj način prepričani in z njim zadovoljni sami.
Pri meni brez biogrene kot priboljšek kompostu ne gre. V začetku sem probala brez, pa je bilo treba zelenjavo kupovati. Verjamem, da se da tudi tako , ampak da bi se poglabljala v Ajda-variante se mi ne da, ker si mnoge od njih ne znam razumsko-izkustveno razložiti, rada pa vsaj približno vem, na kakšen način stvari delujejo. To bi prakticirala kvečjemu, če bi bilo v bližini dejavno društvo, tako pa pravim, da moraš od nečesa živet in od nečesa umret, da je narava ustvarila mesojede, rastlinojede, vsejede in da svojega okolja tako ali tako ne moremo kaj dosti kontrolirat.
Da ne pozabim na fotografijo paprike, ki je rasla iz kompostnika in je bila objavljena eno stran nazaj.
Gre za veliko, debelo in mesnato temno zeleno papriko. V resnici to sorto sploh ne maram, ko jo kupim v trgovini, ker je brez okusa in nekoliko vodena in tudi precej trda in obstojna.
No, sedaj pa šok. Moj primerek ima okus po papriki in ne časopisu ali stiroporju. Nisem mogel verjeti. Tudi trdnost, čvrstina je bila večja. Sočnost s pravim okusom. Tukaj je fotka rastline, ki je bogato rodila:
Sedaj 2 tedna kasneje, ko sem nekatere plodove pustil, da vidim, če bodo kaj drugačni pa še eno presenečenje. Paprika je spremenila barvo v živo rumeno z nekaj zelenimi lisami. Čvrstina še vedno močna, okus ostal enako dober.
Nazadnje urejal/a labia 06 Okt 2013 11:47; skupaj popravljeno 1 krat
Gre za veliko, debelo in mesnato temno zeleno papriko. V resnici to sorto sploh ne maram, ko jo kupim v trgovini, ker je brez okusa in nekoliko vodena in tudi precej trda in obstojna.
No, sedaj pa šok. Moj primerek ima okus po papriki in ne časopisu ali stiroporju. Nisem mogel verjeti. Tudi trdnost, čvrstina je bila večja. Sočnost s pravim okusom. Tukaj je fotka rastline, ki je bogato rodila:
Sedaj 2 tedna kasneje, ko sem nekatere plodove pustil, da vidim, če bodo kaj drugačni pa še eno presenečenje. Paprika je spremenila barvo v živo rumeno z nekaj zelenimi lisami. Čvrstina še vedno močna, okus ostal enako dober.
Nazadnje urejal/a labia 06 Okt 2013 11:47; skupaj popravljeno 1 krat
Sedaj, ko sem prebral novosti od Thompson Morgana ( paradižnik-krompir), me je v bistvu potegnilo v razmišljanje o merjenju vsebnosti sladkorja in mineralov v soku paradižnika z refraktometrom.
Ja, tisto napravo, ki jo uporabljajo vinarji, ko določajo stopnjo zrelosti- vsebnosti sladkorja v grozdju.
Zanimiva zadeva, sploh nisem vedel, da obstoji vrsta skupin, ki gojijo zelenjavo in sadje in se trudijo doseči čim višje vrednosti po BRIX-u.
Ena od teh je :
http://highbrixhome.com/frequently-asked-questions-about-the-high-brix-garden-program.html
Precej logično, da če je v soku ploda več sestavin, višja je številka Brix, kar bi pomenilo, da je hrana bolj bogata po vsebnosti.
Kaj sploh je Brix in kako se meri je razloženo tukaj:
http://highbrixgardens.com/what-is-brix.html
Seveda je potem zadaj cela znanost, da priskrbimo rastlini čimveč potrebnih snovi v pravem razmerju za kar je bistvenega pomena zemlja v kateri gojimo in mora imeti vse na razpolago.
Nekateri zanesenjaki potem celo hodijo po trgovinah z zelenjavo in merijo kvaliteto sadja-zelenjave, ki jo nameravajo kupiti z takim refraktometrom.
Obstojajo celo tabele kolkšno vrednost bi moralo imeti posamezno sadje-zelenjava, da ga uvrstimo v kategorijo: revno, povprečno, dobro, odlično.
Morda bo pa kdaj pri nas tudi tak način nakupa postal normalen.
Ja, tisto napravo, ki jo uporabljajo vinarji, ko določajo stopnjo zrelosti- vsebnosti sladkorja v grozdju.
Zanimiva zadeva, sploh nisem vedel, da obstoji vrsta skupin, ki gojijo zelenjavo in sadje in se trudijo doseči čim višje vrednosti po BRIX-u.
Ena od teh je :
http://highbrixhome.com/frequently-asked-questions-about-the-high-brix-garden-program.html
Precej logično, da če je v soku ploda več sestavin, višja je številka Brix, kar bi pomenilo, da je hrana bolj bogata po vsebnosti.
Kaj sploh je Brix in kako se meri je razloženo tukaj:
http://highbrixgardens.com/what-is-brix.html
Seveda je potem zadaj cela znanost, da priskrbimo rastlini čimveč potrebnih snovi v pravem razmerju za kar je bistvenega pomena zemlja v kateri gojimo in mora imeti vse na razpolago.
Nekateri zanesenjaki potem celo hodijo po trgovinah z zelenjavo in merijo kvaliteto sadja-zelenjave, ki jo nameravajo kupiti z takim refraktometrom.
Obstojajo celo tabele kolkšno vrednost bi moralo imeti posamezno sadje-zelenjava, da ga uvrstimo v kategorijo: revno, povprečno, dobro, odlično.
Morda bo pa kdaj pri nas tudi tak način nakupa postal normalen.
-
- Prispevkov: 61
- Pridružen: Po Jul 15, 2013 2:00 am
Ja, primerna je samo kot ena od sestavin za pripravo lastnega substrata.
Pomeni, da je treba glede na to za kaj jo rabimo namešati še različne druge sestavine.
Če gre samo za kalitev semen potem hrana ni bistvena, ampak stalna enakomerna vlaga in temperatura, kar je sicer v sami šoti težje doseči, ker se zgornji sloj posuši, spodnji pa je moker.
Če gre za rast pikirancev je že treba dodati hranila in tudi popraviti pH.
Če gre za sadike je pa potrebno bistveno več hranil in ustrezen pH.
Uglavnem šota je kot osnova dobra sestavina in predstavlja v mešanicah tam do 30% ali tudi kaj več , odvisno od namena.
Pomeni, da je treba glede na to za kaj jo rabimo namešati še različne druge sestavine.
Če gre samo za kalitev semen potem hrana ni bistvena, ampak stalna enakomerna vlaga in temperatura, kar je sicer v sami šoti težje doseči, ker se zgornji sloj posuši, spodnji pa je moker.
Če gre za rast pikirancev je že treba dodati hranila in tudi popraviti pH.
Če gre za sadike je pa potrebno bistveno več hranil in ustrezen pH.
Uglavnem šota je kot osnova dobra sestavina in predstavlja v mešanicah tam do 30% ali tudi kaj več , odvisno od namena.
-
- Prispevkov: 61
- Pridružen: Po Jul 15, 2013 2:00 am
za 300 litrov svetle šote ( zelo velika bala) s pH 3 do 4 je za dvig na pH 6 do 7 dovolj 10 kg kamene moke,ali nekaj manj apnene moke.
Drugače pa lahko dodaš pesek-mivko, vrtno zemljo, kompost, apno, glinene delce, zemljo iz vrtne krtine, perlit, vermikulit, stiropor kroglice, ogljeni koščki, itd....odvisno za kaj boš uporabljal tako narejen substrat. V primeru naštetih dodatkov (pesek-mivka-zemlja-krtine) je seveda dodajanje apna skoraj nepotrebno, ker bodo že ti dovolj dvignili pH.
Lahko pa to šoto vmešaš v gredico, da dobiš bolj rahlo in zračno zemljo. Šoto lahko uporabiš tudi kot zastirko, vendar bolj tam kjer ni vetra- v rastlinjakih z namenom da ti drži enakomerno temperaturo in zaščiti zgornji sloj pred izhlapevanjem,..itd
Drugače pa lahko dodaš pesek-mivko, vrtno zemljo, kompost, apno, glinene delce, zemljo iz vrtne krtine, perlit, vermikulit, stiropor kroglice, ogljeni koščki, itd....odvisno za kaj boš uporabljal tako narejen substrat. V primeru naštetih dodatkov (pesek-mivka-zemlja-krtine) je seveda dodajanje apna skoraj nepotrebno, ker bodo že ti dovolj dvignili pH.
Lahko pa to šoto vmešaš v gredico, da dobiš bolj rahlo in zračno zemljo. Šoto lahko uporabiš tudi kot zastirko, vendar bolj tam kjer ni vetra- v rastlinjakih z namenom da ti drži enakomerno temperaturo in zaščiti zgornji sloj pred izhlapevanjem,..itd