Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
KOKOŠI
Včeraj, na novega leta dan je Fendica (Araucana) znesla prvo zeleno jajce. Pravo presenečenje in lepo darilo. Jarkica je spomladanska.
Glede na pasemske značilnosti je bil pričakovan šele spomladi, ko se bo dan podaljšal, temperature pa nekoliko dvignile. Zgleda tako, kot da šteje tudi dejstvo, da so stacionirane v rastlinjaku, kjer imajo na voljo maksimalen čas naravne osvetlitve, ter da se vsaj čez dan v jasnem vremenu lepo segreje.
Enako je ostala jata tudi "pridna", razen ....
Sicer pa, nekoliko sem pozabil omenjanje tu gori težav z vročino.
S časom se je Pepi - petelin lepo opomogel. Kot že rečeno, ko je shodil je bil napredek vse hitrejši, le nekoliko se je zaustavilo pri oprijemanju na spalnih latah. Kar nekaj časa je trajalo, še zlasti je imel težave na začetku, ker so se okoli njega drenjale kokoši ter ga zaradi tega metale iz ravnotežja. Zelo očitno je imel motorične težave in nekoordinirano odzivanje s prsti, a je s časom tudi to težavo "premagal".
Trenutno je že kar enakovreden ostalim fantom in se skoraj neopazno podi po jati. Opravlja tudi biološke naloge, tako da je prava faca.
Ima prav zanimiv in drugačen glas, zelo visok ton, blago zveneč. (ne ni "kastrato", dečko je pravi)
Ni mi žal vsega angažmaja okoli njega, čeprav je rehabilitacija trajala celo poletje. Konec dober, vse dobro.
Imam pa sedaj novo težavico.
Ena od kokoši kljuva ostale, vse do krvi, takrat pa seveda na žrtev planejo še ostale. Dejansko so v tem stanju prave okrutne harpije, ki si (v stanju afekta) zaslužijo le sikire. Kokoš - žrtev bi dejansko živo masakrirale, če nebi posredoval in tako se cele praznike ukvarjamo z celjenjem ran na sedmih nesrečnicah. Z eno je bilo sploh zelo slabo, a bo uspela izpeljati.
Kaj naj sedaj z osamljeno "neuravnovešenko"?
Po kakšnem tednu sem jo ponovno spustil med ostale, vendar je zelo hitro pričela s starim vzorcem. Malo sem povprašal - omenil težavo na veterinarski postaji in rečeno je bilo, da je to zelo verjetno posledica pomanjkanja živalskih beljakovin v hrani, kar je v tem zimskem časi pričakovano. (ni mrčasa, čeprav se kokoši ves čas pasejo na prostem)
Škoda se mi jo zdi pokončati, saj je še mlada.
Glede na pasemske značilnosti je bil pričakovan šele spomladi, ko se bo dan podaljšal, temperature pa nekoliko dvignile. Zgleda tako, kot da šteje tudi dejstvo, da so stacionirane v rastlinjaku, kjer imajo na voljo maksimalen čas naravne osvetlitve, ter da se vsaj čez dan v jasnem vremenu lepo segreje.
Enako je ostala jata tudi "pridna", razen ....
Sicer pa, nekoliko sem pozabil omenjanje tu gori težav z vročino.
S časom se je Pepi - petelin lepo opomogel. Kot že rečeno, ko je shodil je bil napredek vse hitrejši, le nekoliko se je zaustavilo pri oprijemanju na spalnih latah. Kar nekaj časa je trajalo, še zlasti je imel težave na začetku, ker so se okoli njega drenjale kokoši ter ga zaradi tega metale iz ravnotežja. Zelo očitno je imel motorične težave in nekoordinirano odzivanje s prsti, a je s časom tudi to težavo "premagal".
Trenutno je že kar enakovreden ostalim fantom in se skoraj neopazno podi po jati. Opravlja tudi biološke naloge, tako da je prava faca.
Ima prav zanimiv in drugačen glas, zelo visok ton, blago zveneč. (ne ni "kastrato", dečko je pravi)
Ni mi žal vsega angažmaja okoli njega, čeprav je rehabilitacija trajala celo poletje. Konec dober, vse dobro.
Imam pa sedaj novo težavico.
Ena od kokoši kljuva ostale, vse do krvi, takrat pa seveda na žrtev planejo še ostale. Dejansko so v tem stanju prave okrutne harpije, ki si (v stanju afekta) zaslužijo le sikire. Kokoš - žrtev bi dejansko živo masakrirale, če nebi posredoval in tako se cele praznike ukvarjamo z celjenjem ran na sedmih nesrečnicah. Z eno je bilo sploh zelo slabo, a bo uspela izpeljati.
Kaj naj sedaj z osamljeno "neuravnovešenko"?
Po kakšnem tednu sem jo ponovno spustil med ostale, vendar je zelo hitro pričela s starim vzorcem. Malo sem povprašal - omenil težavo na veterinarski postaji in rečeno je bilo, da je to zelo verjetno posledica pomanjkanja živalskih beljakovin v hrani, kar je v tem zimskem časi pričakovano. (ni mrčasa, čeprav se kokoši ves čas pasejo na prostem)
Škoda se mi jo zdi pokončati, saj je še mlada.
juglans, kokoši imajo zelo izrazite karakterje kot posameznice in ji žal ni pomoči. Vedno bo problematična in tukaj pomanjkanje beljakovin ne igra bistvene vloge. Pravi karakterji se takoj zmenijo glede hierarhije, težavni pa bodo večno problematični, pa se lahko na glavo postaviš. Zaključek - ne se na glavo postavljat. _________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/
http://vrtbrezprekopavanja.si/
Probaj jo izolirat z neko ogrado.
Kako si pa zaceljene ranjenke nazaj uvedel v jato?
Tudi pri meni je neka generacija kur izvajala krvave boje in enkrat sem moral ranjenko vzeti iz jate in jo za ca 10 dni osamiti, da so se ji rane zacelile. Problem je bil, kako jo potem vrniti v jato, da je ostale kure ne bi napadle, tokrat zato, ker je ne poznajo.
Sosed mi je dal dober nasvet, da naj tisti večer, ko vrnem kuro v jato, zvečer, preden gredo spat, vse kure pošpricam z najcenejšim (in najbolj intenzivno dišečim) deodorantom v spreju. Kure se med seboj prepoznavajo po vonju, na ta način naj bi jih okoli prinesel.
Lahko rečem, da je delovalo in je bil od takrat dalje mir. Če je spet kazalo na agresivnost, sem ponovil vajo z deodorantom.
Kako si pa zaceljene ranjenke nazaj uvedel v jato?
Tudi pri meni je neka generacija kur izvajala krvave boje in enkrat sem moral ranjenko vzeti iz jate in jo za ca 10 dni osamiti, da so se ji rane zacelile. Problem je bil, kako jo potem vrniti v jato, da je ostale kure ne bi napadle, tokrat zato, ker je ne poznajo.
Sosed mi je dal dober nasvet, da naj tisti večer, ko vrnem kuro v jato, zvečer, preden gredo spat, vse kure pošpricam z najcenejšim (in najbolj intenzivno dišečim) deodorantom v spreju. Kure se med seboj prepoznavajo po vonju, na ta način naj bi jih okoli prinesel.
Lahko rečem, da je delovalo in je bil od takrat dalje mir. Če je spet kazalo na agresivnost, sem ponovil vajo z deodorantom.
Druščina hvala za odziv.
@zuf; pogosto se mi zdi, da se resnično postavljam na glavo. Nekajkrat celo deluje, kot da funkcionira, ne vem pa koliko je tu "realnost" ukrivljena zaradi moje neobjektivnosti, predvsem pa še emotivne vpetosti. Saj veš kako je to.
Situacija z neuravnovešenko je sledeča. To početje po moji presoji ni odraz vzpostavljanja hierarhije, ker to počno vse v jati in na drugačen način, ampak bolj kot nekakšen vzorec iskanja nečesa za pojesti. Dejansko jim puli perje in ga tudi požre, sploh pa to najraje počne na zadnjem delu, kjer je tisti puhek. (je pulila, ker sedaj je izločena iz jate) Naprej mi verjetno ni potrebno razlagati kako in kaj.
Vse skupaj deluje kot nekakšen nagonsko adrenalinski vzgib. Hodi po jati in dobesedno kljuva katerokoli sreča. Kot, da razmišlja le o temu, ... prav išče.
Pri vračanju "ozdravljenk" nazaj v jato nisem kompliciral. Enostavno jih spustim čez dan na pašnik, kjer so vse strašansko zaposlene. Ni bilo opaziti kakršnekoli reakcije, je pa resnica, da mora biti perje na poškodovanem predelu čimbolj lepo, da se ne kažejo kakšne hraste ali strjena kri.
Sveže rane smo jim mazali z ranjakovim oljem, kasneje, ko so se nekoliko zaprle s hrasto pa s kremo iz ognjiča in sladkega pelina. Ves čas so dobivale tudi hidrolat sladkega pelina. Sploh ta se mi zdi prav čudežnega delovanja, pa ga niso dobivale le te zadnje in tudi ne le kokoši.
Na kratko povedano, težav z vračanjem ni bilo.
Je pa zanimivo še nekaj drugega. Po nekaj dnevnem okrevanju vse takoj letijo v rastlinjak v njihove prašne kopeli da se "napudrajo". Prav neverjetne so.
Kakorkoli že, upal sem na kakšne humane "kozje molitvice" za nesrečno neuravnovešenko. Bom še malo premišljeval, pa vseeno ze malo računal na kakšno idejo tudi iz vaše strani.
Za parfum ali deodorant sem tudi jaz že slišal, tudi celo uporabil, pa mi ni bilo všeč, ker jih je iritiralo pri dihanju. Če ne drugače takrat, ko so se obirale.
No, ampak je to vseeno bolje, kot pa masaker.
@zuf; pogosto se mi zdi, da se resnično postavljam na glavo. Nekajkrat celo deluje, kot da funkcionira, ne vem pa koliko je tu "realnost" ukrivljena zaradi moje neobjektivnosti, predvsem pa še emotivne vpetosti. Saj veš kako je to.
Situacija z neuravnovešenko je sledeča. To početje po moji presoji ni odraz vzpostavljanja hierarhije, ker to počno vse v jati in na drugačen način, ampak bolj kot nekakšen vzorec iskanja nečesa za pojesti. Dejansko jim puli perje in ga tudi požre, sploh pa to najraje počne na zadnjem delu, kjer je tisti puhek. (je pulila, ker sedaj je izločena iz jate) Naprej mi verjetno ni potrebno razlagati kako in kaj.
Vse skupaj deluje kot nekakšen nagonsko adrenalinski vzgib. Hodi po jati in dobesedno kljuva katerokoli sreča. Kot, da razmišlja le o temu, ... prav išče.
Pri vračanju "ozdravljenk" nazaj v jato nisem kompliciral. Enostavno jih spustim čez dan na pašnik, kjer so vse strašansko zaposlene. Ni bilo opaziti kakršnekoli reakcije, je pa resnica, da mora biti perje na poškodovanem predelu čimbolj lepo, da se ne kažejo kakšne hraste ali strjena kri.
Sveže rane smo jim mazali z ranjakovim oljem, kasneje, ko so se nekoliko zaprle s hrasto pa s kremo iz ognjiča in sladkega pelina. Ves čas so dobivale tudi hidrolat sladkega pelina. Sploh ta se mi zdi prav čudežnega delovanja, pa ga niso dobivale le te zadnje in tudi ne le kokoši.
Na kratko povedano, težav z vračanjem ni bilo.
Je pa zanimivo še nekaj drugega. Po nekaj dnevnem okrevanju vse takoj letijo v rastlinjak v njihove prašne kopeli da se "napudrajo". Prav neverjetne so.
Kakorkoli že, upal sem na kakšne humane "kozje molitvice" za nesrečno neuravnovešenko. Bom še malo premišljeval, pa vseeno ze malo računal na kakšno idejo tudi iz vaše strani.
Za parfum ali deodorant sem tudi jaz že slišal, tudi celo uporabil, pa mi ni bilo všeč, ker jih je iritiralo pri dihanju. Če ne drugače takrat, ko so se obirale.
No, ampak je to vseeno bolje, kot pa masaker.
Sicer nimam pojma o kokoših... Me pa zanima, ali se tale napadalka enako obnaša tudi, ko so kokoši na prostem in imajo posledično več prostora. Mogoče pride do nestrpnosti zaradi občutka utesnjenosti. Drugače povedano: zanima me ali se napadajo tudi kokoši, ki se prosto pasejo.
Aja, še tole. Znanec je imel letos težave z mešanjem stare in mlade jate. Čeprav jih je pošprical z alkoholom, so se steple in naredile masaker. Potem jih je moral ločiti. Mislim, da je še vedno nekaj izoliranih, ker jih ostale enostavno ne sprejmejo. Goji jih v kurniku. Nimajo izhoda na prosto._________________naredimo svet lepši
Aja, še tole. Znanec je imel letos težave z mešanjem stare in mlade jate. Čeprav jih je pošprical z alkoholom, so se steple in naredile masaker. Potem jih je moral ločiti. Mislim, da je še vedno nekaj izoliranih, ker jih ostale enostavno ne sprejmejo. Goji jih v kurniku. Nimajo izhoda na prosto._________________naredimo svet lepši