Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Protitočne konstrukcije
Pozdravljeni,
tudi ta tema je zanimiva in sem o njej dolgo razmišljal. Do sedanje izvedbe v vrtu sem prišel postopoma. Najprej sem mrežo kupoval v manjših "pasovih" in jo polagal kar na tunele. Loki so bili sicer daljši - tudi nad 3 m, tako da so bili tuneli tudi tako visoki, da sem lahko pod njimi plel ali pa pobiral pridelek. Vendar mi je bilo delo kljub temu zato oteženo in zoprno.
Zato sem lani razmišljal o boljši in trajnejši izvedbi. Na bolhi sem pogledal ponudbe vinogradniških pocinkanih stebrov in jih kupil kar precej. Bili so 50% cenejši kot v trgovinah. Potem sem ugotovil, da so le-ti nekoliko prešibki in preveč gibljivi (nestabilni). Zato sem dokupil še zelene "T" stebre, ki jih lahko lepo potisneš v profil pocinkanih vinogradniških stebrov ter priviješ. T stebri so tudi koničasti, zato sem jih lahko še bolje zapičil v zemljo (do 70 cm).
Večino stebrov sem potem v lanski topli jeseni zbetoniral ter dodatno poteptal z gramozem. Na vrh sem nasadil rože, da bodo okoli stebrov. Stebre sem postavljal na "kocko" približno 260 x 260 cm, saj sem vse stebre zgoraj povezal z enakimi pocinkanimi stebri. Tako je konstrukcija trdna.
Nimam možnosti, da bi lahko konstrukcijo zvaril, les pa ni tako trajen, zato sem se odločil za tako varianto, pa tudi na prtljažniku daljših stebrov od 3 m ne bi želel voziti. Upošteval sem tudi cenovno ugodno varianto.
Mrežo sem za letos (torej prvo leto, ko bo dejansko napeta) sešil iz kosov lanske manjše mreže. Za celoten vrt sem tako sešil 3 manjše kose, ki sem jih kupil lani. Vseh kosov pa imam več kot 15.
Ker imam več vrtov, bom podobno varianto letos izdelal tudi še v drugih vrtovih, vendar postopoma, najprej samo en del v enaki širini torej okoli 260 cm in širini 5 m (pokrita bo zelenjava ter en del krompirja). V jeseni naslednji del in tako dalje, da bom porabil vse stebre ki sem jih kupil.
Še to:
vsako "kocko" ki je nastala s povezavo stebrov zgoraj, torej kvadrat mer približno 260 x 260 cm, sem še dodatno ojačal s 4 žicami (da je nastala mreža iz trakov, širokih slabih 90 cm) in zategnil z zategovalniki. Tako je prosta površina ki je dejansko "prosta" in jo pokriva mreža velika samo slabih 90 x 90 cm. S tem na mrežo v primeru toče ne bi pritiskala prevelika teža in je ne bi "upognila" preveč navzdol, ker površina 90 x 90 cm ni tako velika. Ljudje, ki mrežo razgrinjajo na večje površine imajo problem ravno s tem, ko se pojavi več toče na večji površini mreže.
Napisal sem že, da še žal ne znam objavljati slik, saj sem na forumu že zelo nov. Sem jih pa že objavil v nekaterih vrtičkarskih skupinah na Facebooku._________________Vrt je vir zdravja
tudi ta tema je zanimiva in sem o njej dolgo razmišljal. Do sedanje izvedbe v vrtu sem prišel postopoma. Najprej sem mrežo kupoval v manjših "pasovih" in jo polagal kar na tunele. Loki so bili sicer daljši - tudi nad 3 m, tako da so bili tuneli tudi tako visoki, da sem lahko pod njimi plel ali pa pobiral pridelek. Vendar mi je bilo delo kljub temu zato oteženo in zoprno.
Zato sem lani razmišljal o boljši in trajnejši izvedbi. Na bolhi sem pogledal ponudbe vinogradniških pocinkanih stebrov in jih kupil kar precej. Bili so 50% cenejši kot v trgovinah. Potem sem ugotovil, da so le-ti nekoliko prešibki in preveč gibljivi (nestabilni). Zato sem dokupil še zelene "T" stebre, ki jih lahko lepo potisneš v profil pocinkanih vinogradniških stebrov ter priviješ. T stebri so tudi koničasti, zato sem jih lahko še bolje zapičil v zemljo (do 70 cm).
Večino stebrov sem potem v lanski topli jeseni zbetoniral ter dodatno poteptal z gramozem. Na vrh sem nasadil rože, da bodo okoli stebrov. Stebre sem postavljal na "kocko" približno 260 x 260 cm, saj sem vse stebre zgoraj povezal z enakimi pocinkanimi stebri. Tako je konstrukcija trdna.
Nimam možnosti, da bi lahko konstrukcijo zvaril, les pa ni tako trajen, zato sem se odločil za tako varianto, pa tudi na prtljažniku daljših stebrov od 3 m ne bi želel voziti. Upošteval sem tudi cenovno ugodno varianto.
Mrežo sem za letos (torej prvo leto, ko bo dejansko napeta) sešil iz kosov lanske manjše mreže. Za celoten vrt sem tako sešil 3 manjše kose, ki sem jih kupil lani. Vseh kosov pa imam več kot 15.
Ker imam več vrtov, bom podobno varianto letos izdelal tudi še v drugih vrtovih, vendar postopoma, najprej samo en del v enaki širini torej okoli 260 cm in širini 5 m (pokrita bo zelenjava ter en del krompirja). V jeseni naslednji del in tako dalje, da bom porabil vse stebre ki sem jih kupil.
Še to:
vsako "kocko" ki je nastala s povezavo stebrov zgoraj, torej kvadrat mer približno 260 x 260 cm, sem še dodatno ojačal s 4 žicami (da je nastala mreža iz trakov, širokih slabih 90 cm) in zategnil z zategovalniki. Tako je prosta površina ki je dejansko "prosta" in jo pokriva mreža velika samo slabih 90 x 90 cm. S tem na mrežo v primeru toče ne bi pritiskala prevelika teža in je ne bi "upognila" preveč navzdol, ker površina 90 x 90 cm ni tako velika. Ljudje, ki mrežo razgrinjajo na večje površine imajo problem ravno s tem, ko se pojavi več toče na večji površini mreže.
Napisal sem že, da še žal ne znam objavljati slik, saj sem na forumu že zelo nov. Sem jih pa že objavil v nekaterih vrtičkarskih skupinah na Facebooku._________________Vrt je vir zdravja
goIdhorn je napisal/a: |
Zaradi toče mora imeti mreža določen naklon, da toča zdrsne z mreže. V nasprotnem primeru se pri večji količini toče zna celotna konstrukcija zložiti na kup. |
Verjamem, da so to najboljše rešitve. Ampak varilca ki bi mi varil železno konstrukcijo ne mislim najemati. Moji kvadranti so kot sem napisal, veliki okvirno 0,90 x 0,90 cm ob temu, da je celotna konstrukcija iz pocinkanih ALU-vinogradniških stebrov. Protitočno konstrukcijo z velikim naklonom sem v živo na vrtu videl samo eno. Imajo pa ljudje večkje popolnoma vodoravne konstrukcije z veliko večjo prosto površino, kot je moja. Že moja soseda ima tako površino 16 x večjo, ker sem jaz kot sem že zapisal, en takšen kvadrant površine razdelil na manjše površine in ob temu ima ona povsod napeto samo žico, le v sredini ima lesen steber. Tudi mreže ki so na sadnih drevesih ali vinograidh nimajo velikega naklona ob temu, da so tam zelo velike površine.
Če pa ima mreža oz. konstrukcija naklon in ni dovolj napeta, je pa spet vse zaman.
Če mi sedaj sneg ni strgal 1,7 x 3 m velikega tunela ki je iz PVC alkaten cevi, ki ni dobro ojačan za zimske razmere in je prekrit s protitočno mrežo, potem bo moja celotna konstrukcija iz betoniranih ojačanih pocinkanih stebrov zelo dobro držala toliko toče, kot je pade._________________Vrt je vir zdravja
Pri nas imamo mrežo napeto vodoravno - 5 x 6 metrov + vertikalno ob straneh.
Karkoli drugega bi preveč zakompliciralo izvedbo. Mreže ne napnem do konca, da se ne bi strgala, če bi padlo veliko toče. Računam, da se bo zbrala po kupih v kvadrantih, se v najslabših primerih potegnila do tal in točkovno pomendrala zelenjavo. Preostali del bo rešen. Doslej so bile količine toče majhne in je mreža dobro opravila svojo nalogo.
Karkoli drugega bi preveč zakompliciralo izvedbo. Mreže ne napnem do konca, da se ne bi strgala, če bi padlo veliko toče. Računam, da se bo zbrala po kupih v kvadrantih, se v najslabših primerih potegnila do tal in točkovno pomendrala zelenjavo. Preostali del bo rešen. Doslej so bile količine toče majhne in je mreža dobro opravila svojo nalogo.
goIdhorn je napisal/a: |
Zaradi toče mora imeti mreža določen naklon, da toča zdrsne z mreže. V nasprotnem primeru se pri večji količini toče zna celotna konstrukcija zložiti na kup. |
Zgornji komentar citiram še enkrat in tokrat prilagam sliko dela mojega vrta s konstrukcijo, ki sem jo naredil v jeseni:
http://i1250.photobucket.com/albums/hh522/Vrtnar8/IMG_5747_zpsb0m2e5eh.jpg_________________Vrt je vir zdravja
Jožek: imava zelo podobno konstrukcijo. S to razliko, da smo mi, v izogib betoniranju, postavili lesene stebre, ki imajo spodaj ločena močna koničasta sidra, v katere postaviš stebre (...haus tip). Prečno pa okrogle kovinske palice.
Ali bo tvoja konstrukcija zdržala hudo točo ali ne, bo povedala praksa. Zares huda toča udari le sem in tja, pogostejše so tiste manjše do srednje jakosti, ki pa vseeno pošteno scefrajo vrtnine. Te bo pa že prenesla.
Ali bo tvoja konstrukcija zdržala hudo točo ali ne, bo povedala praksa. Zares huda toča udari le sem in tja, pogostejše so tiste manjše do srednje jakosti, ki pa vseeno pošteno scefrajo vrtnine. Te bo pa že prenesla.
Toča iz leta 2008. V desetih letih ni bilo močnejše. Konstrukcija iz vodovodnih cevi 1" je to brez problemov zdržala.
http://shrani.si/f/2V/13E/4oG6ctkd/picture-0051.jpg
http://shrani.si/f/2P/Mp/2bMk9I7/picture-0141.jpg
http://shrani.si/f/2D/v0/1EjKrJEH/picture-0091.jpg_________________mfranc
http://shrani.si/f/2V/13E/4oG6ctkd/picture-0051.jpg
http://shrani.si/f/2P/Mp/2bMk9I7/picture-0141.jpg
http://shrani.si/f/2D/v0/1EjKrJEH/picture-0091.jpg_________________mfranc
muha je napisal/a: |
Jožek: imava zelo podobno konstrukcijo. S to razliko, da smo mi, v izogib betoniranju, postavili lesene stebre, ki imajo spodaj ločena močna koničasta sidra, v katere postaviš stebre (...haus tip). Prečno pa okrogle kovinske palice. Ali bo tvoja konstrukcija zdržala hudo točo ali ne, bo povedala praksa. Zares huda toča udari le sem in tja, pogostejše so tiste manjše do srednje jakosti, ki pa vseeno pošteno scefrajo vrtnine. Te bo pa že prenesla. |
Sigurno, da bo konstrukcija zdržala - ker bo prej popokala mreža, ne pa kovina! Stebri so kot sem že nekje nazaj zapisal, ojačani z dodatnimi zelenimi T-stebri, ki so visoki 175 cm in vkopani okoli 70 cm plus zabetonirani.
Ta mreža ki je trenutno na slikah, je bila poleti samo nad visoko gredo, ker sem ostalo konstrukcijo postavil šele v jeseni, ko je bilo dolgo toplo vreme.
Steber detajl:
http://i1250.photobucket.com/albums/hh522/Vrtnar8/Moj%20vrt%202017%20-%202018/3a_zpsfezpdd2l.jpg
Konstrukcija detajl:
http://i1250.photobucket.com/albums/hh522/Vrtnar8/Moj%20vrt%202017%20-%202018/2a_zpsfbof3pjk.jpg_________________Vrt je vir zdravja