Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vpliv luninih men na rastline
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Vpliv luninih men na rastline
(Prenos iz arhiva)
krnekdo je napisal/a: |
Dej pozabi na to vraževerje in reži, ko .... Samo res za vsak slučaj pazi, da ti pri tem ne prekriža poti črna mačka in da ne greš pod lestvijo. |
Dragocene izkušnje Marie Thun upoštevajo vrtnarski strokovnjaki in ne coprniki...... pa brez zamere.
orhy je napisal/a: | ||
Dragocene izkušnje Marie Thun upoštevajo vrtnarski strokovnjaki in ne coprniki...... pa brez zamere. |
Saj tudi nekateri gozdarski strokovnjaki gledajo lunine mene, pa čeprav je večkrat dokazano s študijami, da ni nobenega vpliva med luno in sečnjo. Tako bi ti vrtnarski strokovnjaki imeli enake rezultate, tudi če bi delali popolnoma kontra nasvetom Marije. Ampak navada je železna srajca pravijo
krnekdo je napisal/a: |
Saj tudi nekateri gozdarski strokovnjaki gledajo lunine mene, pa čeprav je večkrat dokazano s študijami, da ni nobenega vpliva med luno in sečnjo. Tako bi ti vrtnarski strokovnjaki imeli enake rezultate, tudi če bi delali popolnoma kontra nasvetom Marije. Ampak navada je železna srajca pravijo |
Čisto izven cepljenja a vendarle: krnekdo, kako si razlagaš dejstvo, da so nekatere stoletne lesene stavbe nadpovprečno dobro ohranjene, čeprav takrat niso poznali sodobnih zaščitnih premazov? Mimo ene take stavbe me vodi dnevna sprehajalna pot. Letnica na vhodnem tramu datira vsaj 150 let nazaj, če ne več, les je pa tako dobro ohranjen, da je brunarica (senik s prostorom za vozila) brez posledic prestala premikanje kot celota. Lani so jo dvignili iznad lesenih podlag, spodaj zabetonirali klet in jo celo položili nazaj. No, streho so odkrili, to že, vse drugo je pa ostalo v nerazdrtem kompletu. Me prav zanima, če bodo Honke tudi dosegle tako starost.
... in kdo je delal te dokaze in študije o nevplivanju luninih men na primernost časa sečnje drevja za kvaliteten les?
Včasih so ljudje bili veliko bolj vpeti v naravo in dogajanja v njej. Znali so opazovati z občutkom. Tako so z izkušnjami prišli do ugotovitev, ki so jim prinesle kvalitetne stvari. Les je ena izmed njih.
Sam lahko narediš preizkus.
Če imaš možnost, pojdi h kakšnemu drevesu (ne sosedovemu!) in odžagaj eno vejo v stari luni, drugo pa v mladi. Veja naj bo nekoliko debelejša in žagaj od vrha navzdol, spodaj ne zažaguj. Ko boš to opravil, poročaj, kaj si opazil.
Tudi jaz pred leti temu nisem dal kaj dosti pomena. Praksa mi je pokazala svoje.
Seveda, vse se da delati kadar koli. Razlike so včasih v malih niansah, včasih pa lahko pomenijo celo stoletje razlike, kot je omenila Muha. Ali pa da za enako kvaliteto vložiš veliko več truda/energije, kot sicer, recimo vrtnarji...
Včasih so ljudje bili veliko bolj vpeti v naravo in dogajanja v njej. Znali so opazovati z občutkom. Tako so z izkušnjami prišli do ugotovitev, ki so jim prinesle kvalitetne stvari. Les je ena izmed njih.
Sam lahko narediš preizkus.
Če imaš možnost, pojdi h kakšnemu drevesu (ne sosedovemu!) in odžagaj eno vejo v stari luni, drugo pa v mladi. Veja naj bo nekoliko debelejša in žagaj od vrha navzdol, spodaj ne zažaguj. Ko boš to opravil, poročaj, kaj si opazil.
Tudi jaz pred leti temu nisem dal kaj dosti pomena. Praksa mi je pokazala svoje.
Seveda, vse se da delati kadar koli. Razlike so včasih v malih niansah, včasih pa lahko pomenijo celo stoletje razlike, kot je omenila Muha. Ali pa da za enako kvaliteto vložiš veliko več truda/energije, kot sicer, recimo vrtnarji...
elstar je napisal/a: |
Včasih so ljudje bili veliko bolj vpeti v naravo in dogajanja v njej. Znali so opazovati z občutkom. Tako so z izkušnjami prišli do ugotovitev, ki so jim prinesle kvalitetne stvari. Les je ena izmed njih. |
V bistvu je to ostanek poganskih izročil, ko se je še verovalo v boga sonca ter luno. Večina običajev se je izgubilo, nekaj te folklore pa je ostalo zasidrano med ljudmi. Zadeva se prenaša iz roda v rod, ker so bili tako navajeni "od vedno". Redki so poizkusili drugače.
Citiram: |
in kdo je delal te dokaze in študije o nevplivanju luninih men na primernost časa sečnje drevja za kvaliteten les? |
Ma sem zihr, da ne avtomehaniki.
En povzetek parih študij. Jasno ne obstajajo samo te...
Sicer pa mislim, da je dovolj smetenja v temo o cepljenju
Preglednica 1. Gostota absolutno suhe smrekovine
posekane tri dneve pred ščipom in tri dneve pred maljem
(Thoma 1999, str. 55)
Lunina faza // parameter // gostota kg/m3 //
ščip // min. // 328 //
// sred. vrednost // 468
// max. // 613
mlaj // min. // 363 // razlika + 6,20%
// sred. vrednost // 479
// max. // 666
Tale tabela je prepisana iz tega prispevka:
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIBP7MYK/13f56b49-4d93-415d-833e-67326b1c6b1c/PDF
posekane tri dneve pred ščipom in tri dneve pred maljem
(Thoma 1999, str. 55)
Lunina faza // parameter // gostota kg/m3 //
ščip // min. // 328 //
// sred. vrednost // 468
// max. // 613
mlaj // min. // 363 // razlika + 6,20%
// sred. vrednost // 479
// max. // 666
Tale tabela je prepisana iz tega prispevka:
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIBP7MYK/13f56b49-4d93-415d-833e-67326b1c6b1c/PDF