Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Tema sicer ni prava, ampak ti bom vseeno odgovoril.
Merilo za presajanje pri meni so vedno korenine. Ko je substrat dobro zakoreninjen, presadim.
Primer paprike iz leta 2014:
Tisto leto sem jih prehitro štartal. Kot vidiš so v 0,2L lončkih zrasle zelo lepe in so že pripravljene za vrt, ampak je bilo odločno prehitro za vrt, zato sem jih moral še enkrat presajat._________________Aljaž Plankl http://vrtbrezprekopavanja.si/
Za paradižnike itak zmagajo politrski lončki+prozoren pokrov od kisle smetane. Vsako leto kolebam ali naj že na začetku sejem v posamezne 0.5L lončke ali naj sejem gosto v eno 1L posodico in kasneje pikiram eno po eno v 0.5L. Lani sem izbral to drugo varjanto. Ni mi ravno všeč. Dosti dela je v tistemu času, hitro grejo dnevi, se kaj zamakne ipd. Mislim, da bom letos kar v posamezne 0.5L lončke posejal par semen, da ne bo potrebno pikirati. Je sprva malo več dela, ampak odtehta, ker imaš mir pa tudi za rastline ni šoka. Ko sem paradižnike prvič sejal po tej metodi, sem v bistvu tako naredil in je bilo super.
Sem tudi ugotovil, da se ful splača met kakšen mini tunel pred hišo, potem, ko so rastline že malo večje in so posamezna pokrivala premala. V preteklosti sem pokrival s kopreno, ampak v tunelu vse veliko hitreje raste. Pa še ob ohladitvah sem malo bolj miren.
Letos ne smem zamuditi s setvijo pora, peteršilja, solat ipd. Lani sem veliko prepozno sejal, konec marca, začetek aprila. Če predolgo čakam, so sadike zelo pozno na voljo.
Za zgodnje zelje ipd. je ta metoda malo delikatna. Sadike so dokaj pozno na voljo. Dokaj počasi rastejo in glede na to, da imam možnost notranjega prostora z osvetlitvijo bom to preskočil, saj večino zgodnjih kapusnic sna vrt sadim konec marca, začetek aprila. Je pa super za pozno zelje in ostale pozne kapusnice, ki jih na vrt presajamo od začetka maja naprej.
V bistvu se vse da, samo določene stvari res počasi vzniknejo in rastejo in so sadike zelo male, ko je optimalen čas za presajanje. Dober primer so jajčevci in paprike.
Je pa ta metoda odlična za blazinice solat. Tako lepe solate še nisem nikoli imel. Blazinico sem razrezal tako kot biskvit in v gručah presadil na vrt nekje 20cm narazen in mesec kasneje je bilo solate tolko kot solate. _________________Aljaž Plankl http://vrtbrezprekopavanja.si/
Je pa ta metoda odlična za blazinice solat. Tako lepe solate še nisem nikoli imel. Blazinico sem razrezal tako kot biskvit in v gručah presadil na vrt nekje 20cm narazen in mesec kasneje je bilo solate tolko kot solate.
Res je! Potem sproti pobereš odvečne kot berivko in ostane le ena, ki se lepo razkošati. S tem, da pri solati naredim izjemo. Do vznika jo imam na toplem (idejo pobrala od vode), čim pokuka na plan in še preden se utegne pretegniti, prestavim posodo na prosto.
Kot mini tunelček se dobro obnesejo gajbice. Podložim jih toliko, da so dvignjene od tal vsaj za 10 cm, čezinčez pa dovolj veliko prozorno PE vrečo. Tiste od avtomobilskih gum so prima, ali pa namenske za gajbice.
Če bo takole toplo še naprej, bom solato posejala še ta teden. Običajno sem jo proti koncu februarja. Vrtnin letos še nsem, nekaj rožic pa že.
Zuf, zanima me, kako ti bo tole s sejanjem paradižnikov uspelo na novi lokaciji. Meni doslej še nikoli ni, zato sem sumila, da si ti tam nad Litijo imel posebno dobre pogoje. Če bo uspešno tudi v novih hribih pomeni, da imaš pač zeleno rok'co.
Kar pa zadeva gosto sejanje in kasnejše presajanje sem zadnje čase v dilemi. Po eni strani mi je logično, da se rastlina, če vsako poseješ posebej, manj muči. Po drugi so nas desetletja stari vrtnarji učili, da je treba mlade rastline pikirati (prkrajšati glavno korenino), da naredijo več koreninske grude. Razmišljam, da je nekaj na tem. Ko pulim ostanke predvzgojenih sadik solate, najsi bodo kupljene ali predvzgojene doma v lončkih, gre cela koreninska gruda zlahka ven, sadike niso močno vrasle v zemljo. Ko pulim ostanke direktno sejanih, se le-ti dosti močneje upirajo. Letos bom zato del sadik populila iz grude in jih direktno posadila na vrt. Da vidim razliko.
Tudi meni se sejanje posameznih semen paradižnikov v 0,6 lončke ni obneslo, sadike so ostale kilave . Tako da ostajam na "daljši" poti vmesnega pikiranja.
Kot mini tunelček se dobro obnesejo gajbice. Podložim jih toliko, da so dvignjene od tal vsaj za 10 cm, čezinčez pa dovolj veliko prozorno PE vrečo. Tiste od avtomobilskih gum so prima, ali pa namenske za gajbice.
Super, hvala za idejo!
muha je napisal/a:
Zuf, zanima me, kako ti bo tole s sejanjem paradižnikov uspelo na novi lokaciji. Meni doslej še nikoli ni, zato sem sumila, da si ti tam nad Litijo imel posebno dobre pogoje. Če bo uspešno tudi v novih hribih pomeni, da imaš pač zeleno rok'co.
Mislim, da bo uspešno, ker sem na lokaciji z veliko sončnih dni. Trenutno je oblačno, deževno in megleno, ampak, če se ne motim, je to pač normalno za tako vreme. Lokacija je nasplošno sončna, sonce je vztrajno in ne skriva svoje moči. Se že močno pozna, da je pridobilo na svoji moči. Nad Litijo je bila podobna situacija.
muha je napisal/a:
Kar pa zadeva gosto sejanje in kasnejše presajanje sem zadnje čase v dilemi. Po eni strani mi je logično, da se rastlina, če vsako poseješ posebej, manj muči. Po drugi so nas desetletja stari vrtnarji učili, da je treba mlade rastline pikirati (prkrajšati glavno korenino), da naredijo več koreninske grude. Razmišljam, da je nekaj na tem. Ko pulim ostanke predvzgojenih sadik solate, najsi bodo kupljene ali predvzgojene doma v lončkih, gre cela koreninska gruda zlahka ven, sadike niso močno vrasle v zemljo. Ko pulim ostanke direktno sejanih, se le-ti dosti močneje upirajo. Letos bom zato del sadik populila iz grude in jih direktno posadila na vrt. Da vidim razliko.
Zelo zanimivo opažanje.
Kot najbrž veš, smo sadjarji alergični na ulončene sadike, kjer so začele korenine krožiti in je celoten lonec preveč preraščen. V takem primeru vedno raztrgamo korenine ob strani in na dnu grude. V nasprotnem primeru drevesa preprosto ne poženejo korenin tako, kot jim je namenjeno in drevesa hirajo.
Pri zelenjavnih sadikah je isto. Večina sadik, ki jih lahko kupimo, so vsaj en mesec "prestare". Zelenjava sicer ni tako delikatna in še nekako raste.
Sem pa že imel primer, ko sadike v parih mesecih od presajanja na vrt niso pognale novih korenin. Razlog je bil v temu, da so bile sadike občutno predolgo v platojčku._________________Aljaž Plankl http://vrtbrezprekopavanja.si/
Tudi meni se sejanje posameznih semen paradižnikov v 0,6 lončke ni obneslo, sadike so ostale kilave . Tako da ostajam na "daljši" poti vmesnega pikiranja.
To je zame še vedno skrivnost. Vedno mi je bilo tako čudno, ko so mi rekli, da semena ne smem posejati v prevelik lonček. Nekaj bo že na tem..._________________Aljaž Plankl http://vrtbrezprekopavanja.si/
Tole bo mogoče čudaško, pa vseeno; pravijo, da naj bi se nove rastlinice bolje počutile v družbi,kot vsaka zase. Rastline so družabna bitja, ki med seboj komunicirajo preko korenin. Torej jim godi, da rastejo na kupu, skupaj s sovrstniki... Poznala sem starejšega gospoda, ki je z največjim navdušenjem iz semen vzgajal najrazličnejše rastline. Nikoli jih ni sejal v posebne posode, ampak vedno v družbo že rastočih rastlin. Rekel, da na tak način bolje vzklijejo in se razvijajo tudi nabolj problematične rastline._________________naredimo svet lepšiNazadnje urejal/a brbr 04 Feb 2019 14:46; skupaj popravljeno 1 krat
Če predolgo čakam, so sadike zelo pozno na voljo. 
_________________Aljaž Plankl
. 