Pozeba 2018

[crtj]

Še na temo, kako odložiti cvetenje.

Kaj je glavno gonilo začetka cvetenja: temperatura tal, zračna temperatura ali dolžina dneva?

Flowering of Malus and Prunus is driven primarily by air temperature. Provided sufficient winter chilling has accumulated for a given cultivar, tree growth and bud development will advance when air temps are above approx. 5 degrees Celsius. This process is irreversible.

(Cvetenje dreves v družinah malus in prunus je predvsem stvar temperature zraka. Ko se je nabralo dovolj hladnih ur počitka, se rast drevesa in razvoj popkov sprožita pri temperaturah nad 5 C. Procesa ni mogoče zavrteti nazaj.)

https://biology.stackexchange.com/questions/69267/what-causes-plants-in-the-prunus-genus-to-reach-anthesis

[malcek]

Zelo zanimivo Črt. Iz iste strani še obrazlagajo zakaj je to. Pri popkih si rastlina spravi škrob in po mrzlem obdobju ko pride dovolj toplote se popki aktivirajo in porabljajo ta škrob ki je shranjen lokalno. Torej vseeno če so korenine na mrzlem, skoraj ni vpliva na vejice ki zacevetijo.

Čeprav prvi post je govoril pa o dnevni svetlobi, ki je mora biti dovolj. Ostali so to negirali ampak mi je vseeno čudno. Ker če je res samo temperatura zraka tista, ki doprimore k cvetenju, pomeni da bi si lahko januarja narezal vejice marelice jih nesel notri in bi po tem takem moral dobiti cvetoče vejice.

v vsakem primeru se mi zdi da bi bilo še najlažje hladiti korenine. Mogoče bi kake mlade sadike zavijal da ne bi bilo svetlobe, temperaturo zraka se mi zdi pa najmanj mogoče manipulirati. Glede na prebrano je pa ravno z ta težke strani učinek. No ja verjetno zato nihče ne dela tega.

[muha]

malcek je napisal/a:

. Ker če je res samo temperatura zraka tista, ki doprimore k cvetenju, pomeni da bi si lahko januarja narezal vejice marelice jih nesel notri in bi po tem takem moral dobiti cvetoče vejice. .

Tako je! In ravno zato od decembra naprej režemo odvečne veje forzicije, češnje, marelice in drugih cvetočih lesnatih rastlin, da imamo januarja v stanovanju cvetje. Star preizkušen način prehitevanja pomladi.

[malcek]

No sicer to pomeni, da verjetno ne bo nič z idejo, da drevesa naredimo zaspance, ki bi prespala topla zimska obdobja in naknadne zmrzali. Pomeni pa tudi, da bom imel pozimi manj stroškov za rezano cvetje in večkrat rože.

Prodano!

[matejos]

Da se, vendar to vključuje naravne procese evolucije. Vedno gre pri evoluciji za mutacije proteinov oz. encimov. 3 leta pozeb zapored so že dejavnik, ki bi omogočil mutantom s kakšnim encimom, ki se aktivira šele pri T zraka 20°C prednost pred ostalimi. Tega pa v današnjem svetu človek ne dopušča, saj prej poseka mutirana drevesa oz. se gre "žlahtnenja", "cepljenje" ipd kozlarij. Ker ne dojema narave.

Primer: ravno sekanje obolelih dreves za lubadarjem in čiščenje gozdov je tisto, kar mogoča širjenje tega škodljivca Na spremembe narava vedno najde odgovor, npr to so smreke z več smole ipd. Vendar gozdarji v svoji veri, da delajo prav, ob čiščenju gozda vse take mutante, ki so zagotovo bolj švoh drevesa, posekajo. Ker ni strohnelih debel, ni ptic, ki bi drugače same skontrolirale lubadarja. Pa smo tam... Pojmi kot so "čiščenje gozda", "čiščenje strug" so razlog, da je škoda vse večja. Samo tega v antropocentričnem svetu nimaš komu dokazovati ;)

[mravlja]

Ne verjamem, da so drevesa zaspanci...
V poltemnem, a zračnem kletnem prostoru, z napol zagrnjenim oknom na severno stran in temperaturo okroglih 8 stopinj čez dan, hranim nekaj loncev z rastlinami.
Danes sem jih po dobrem tednu šel spet pogledat...
Figini brsti so že svetlo zeleni, mala sadika aronije kaže belino cvetov svojega vrha, sadiki drena razvijata brste (Flava, Szafer), slednji pa ima spodnje prve tri cvetke že skoraj odcvetele, ta me je sploh presenetil - kaže, da bo zgodajcvetoči.

[metuljc]

matejos je napisal/a:

Da se, vendar to vključuje naravne procese evolucije. Vedno gre pri evoluciji za mutacije proteinov oz. encimov. 3 leta pozeb zapored so že dejavnik, ki bi omogočil mutantom s kakšnim encimom, ki se aktivira šele pri T zraka 20°C prednost pred ostalimi.

Mutira vedno le DNA, torej dedni material. Produkt spremenjenega, mutiranega gena je pa lahko potem spremenjen encim. Ne pa nujno. In večina mutacij (oz. produktov mutiranih genov) je v danem (pa tudi spremenjenem okolju), negativnih. Evolucija (selekcijski dejavniki ali, če hočeš, upor okolja, deluje na izražene lastnosti organizma, torej na njegov fenotip.
Ne predstavljam si, kateri encim bi začel delovati šele pri 20 stopinjah, saj so encimi beljakovine in so (če odštejem ekstremofilne organizme, recimo večino arhej) od temperature odvisni kar vsi precej enako. Torej v območju med približno 0 in 45 stopinjami delujejo tako, da se ob povišanju temperature za 10 stopinj, hitrost njihovega delovanja podvoji. Bi moral kak drug faktor blokirati encim pri nižjih temperaturah od 20. Ne rečem, da ni mogoče, ampak primera pa ne poznam prav nobenega.

[mfranc]

malcek je napisal/a:

Čeprav prvi post je govoril pa o dnevni svetlobi, ki je mora biti dovolj. Ostali so to negirali ampak mi je vseeno čudno. Ker če je res samo temperatura zraka tista, ki doprimore k cvetenju, pomeni da bi si lahko januarja narezal vejice marelice jih nesel notri in bi po tem takem moral dobiti cvetoče vejice.

Seveda, tako sem jaz pred tednom kontroliral, koliko cvetnih brstov na marelici je še živih. V nekaj dnevih so se odprli http://shrani.si/f/w/Od/4tg3vQoR/0091.jpg

Vendar isto ne bi uspelo (v januarju sigurno ne) z vejico jablane. Južno drevje ima zelo kratko zimsko spanje, dormanco, severno pa bistveno več.

V času prave dormance, (endodormanca) se brsti na toploti ne zbudijo, v času neprave dormance, eko dormance, pa se brsti na toploti zbudijo.

http://revijazeleniraj.si/clanek/tudi-to/56029232550b5/zimsko-mirovanje-rastlin-ali-dormanca

Mirovanje in rast oblikujeta letni cikel sadnih rastlin. Obdobje mirovanje dreves (dormanca)
je razdeljeno na dve glavni fazi in dve prehodni obdobji. V jesenskem začetnem obdobju
mirovanja sadna drevesa postopoma upočasnjujejo življenjske aktivnosti. Rast se mora
ustaviti, zmanjšuje se asimilacija, upočasnjuje se sprejem hranil in dihanje. Iz listov rastlina
hranilne snovi prestavi v les in korenine. V tem obdobju se sadna rastlina pripravlja na zimsko
mirovanje. V rastlini se dogajajo kemični in fiziološki procesi, ki omogočajo dvig odpornosti
na nizke zimske temperature. Krajšanje dneva in nižanje temperatur v jeseni omogoči tvorbo
ločilnega tkiva in če vsi procesi v rastlini nemoteno potekajo, listje odpade v novembru
oziroma v prvih dneh decembra. Trajanje in čas priprave rastlin na zimsko mirovanje in s tem
tudi čas odpadanja listja je odvisno od sadne vrste, sorte, vremenskih razmer, pomotehnike in
količine pridelka. Kjer rast zaradi različnih vzrokov ni bila pravočasno zaključena, se je v
nasadih jablan v lanski jeseni listje dlje časa zadržalo na drevesih. V nekaterih sadovnjakih je
listje odpadlo šele v zadnjih dneh decembra. Najpogostejši vzroki za podaljšano rast so:
pozno in obilno gnojenje, neprilagojeno namakanje, poletno odpadanje listja zaradi
temperaturnega in sušnega šoka, premočna poletna rez ter poškodbe zaradi toče, bolezni in
škodljivcev. Izjema je tudi sorta elstar, kjer je pozno odpadanje listja sortna značilnost.
Kljub temu je zaradi tople jeseni in postopnega prehoda v zimo, ki je minil brez ekstremno
nizkih temperatur, tudi tukaj les dokaj dobro dozorel. V teh nasadih zaradi podaljšane
vegetacije večjo težavo predstavlja slab cvetni nastavek.
Po končanem obdobju priprave sledi obdobje globokega zimskega fiziološkega mirovanja, ki
traja do dva meseca. V tem obdobju so rastline najbolj odporne na nizke temperature. Sadno
drevje mora biti izpostavljeno nizkim temperaturam pod + 50
C določeno število ur oziroma
30 do 60 dni, da v naslednjem rastnem obdobju normalno cveti in raste. Sadne vrste imajo
različne potrebe po nizkih temperaturah. Krajše obdobje zahtev po nizkih temperaturah (15
do 30 dni) imajo jagode, maline, marelice in japonske slive, daljše obdobje (45 -60 dni) pa
zahtevajo jablane (800 – 1000 ur), hruške, domače slive, češnje, višnje, breskve in oreh. V
tem obdobju tudi ob ugodnih pogojih za rast pri sadnih rastlinah ne moremo vzpodbuditi
rasti. Če v obdobju fiziloškega mirovanja naberemo veje jablan in jih postavimo v vodo, te
največkrat ne odženejo, ker je koncentracija zaviralcev rasti v njih še previsoka. Proti koncu
fiziološko pogojenega obdobja mirovanja sadne rastline postopoma razgradijo zaviralce rasti,
hkrati pa narašča koncentracija hormonov, ki pospešujejo rast. Tudi brsti znotraj drevesa
zahtevajo različni čas fiziološkega mirovanja oziroma nizkih temperatur. Vegetativni brsti
zahtevajo daljšo izpostavljenost nizkim temperaturam kot cvetni, večletni rodni les ima
manjše potrebe po nizkih temperaturah kot enoletni, kar ima za posledico bistveno kasnejše
cvetenje enoletnega lesa pri jablani. Po pretečenem času globokega mirovanja nastopi
obdobje ekološkega mirovanja, kjer je razvoj pogojen s temperaturo in značilnostmi
posameznih sadnih vrst in sort. Ekološko mirovanje se zaključi z brstenjem v mesecu marcu.
Prehod iz globokega fiziološkega v ekološko mirovanje ni navzven opazen, določimo ga le
na osnovi temperaturnih vsot.
To so bile strokovne podlage, ki nam služijo za lažje razumevanje delovanja oziroma odzivov
sadnih rastlin na trenutne vremenske razmere. Predvsem je razumevanje teh procesov
pomembno, ker nam v danih razmerah lahko pomaga oziroma nas usmerja pri tehnoloških
odločitvah. Na osnovi zbranih podatkov menimo, da je fiziološko obdobje zimskega
mirovanja pri nekaterih sadnih vrstah (jagodičje) že zaključeno, (za) ostale sadne vrste pa so
v fazi postopnega zaključka oziroma v prehodu v mirovanje, ki je odvisno od nadaljnjih
vremenskih razmer. Po podatkih nekaterih avtorjev so najbolj učinkovite temperature za
fiziološko mirovanje med 0 in 70 C, kar pomeni, da smo imeli doslej zelo dobre pogoje za
zaključek rasti, tudi fiziološka dormanca je potekala brez daljših prekinitev, kar (je) pozitivno
vpliva na nadaljnji razvoj vseh sadnih vrst. Izjema bi lahko bili le orehi, ki imajo časovno
najdaljše potrebe po nizkih temperaturah. Vremenska napoved v prihodnje napoveduje
ohladitev, kar bo pozitivno vplivalo na nadaljevanje dormance pri sadnih rastlinah.
S prehodom v ekološko mirovanje pa vstopajo sadne rastline v od temperatur bolj odvisno
obdobje. V tem obdobju nabrane veje, ki jih postavimo v vodo na toplo, lahko začnejo z
vegetacijo._________________mfranc

[matejos]

metuljc je napisal/a:

matejos je napisal/a: Da se, vendar to vključuje naravne procese evolucije. Vedno gre pri evoluciji za mutacije proteinov oz. encimov. 3 leta pozeb zapored so že dejavnik, ki bi omogočil mutantom s kakšnim encimom, ki se aktivira šele pri T zraka 20°C prednost pred ostalimi. Mutira vedno le DNA, torej dedni material. Produkt spremenjenega, mutiranega gena je pa lahko potem spremenjen encim. Ne pa nujno. In večina mutacij (oz. produktov mutiranih genov) je v danem (pa tudi spremenjenem okolju), negativnih. Evolucija (selekcijski dejavniki ali, če hočeš, upor okolja, deluje na izražene lastnosti organizma, torej na njegov fenotip. Ne predstavljam si, kateri encim bi začel delovati šele pri 20 stopinjah, saj so encimi beljakovine in so (če odštejem ekstremofilne organizme, recimo večino arhej) od temperature odvisni kar vsi precej enako. Torej v območju med približno 0 in 45 stopinjami delujejo tako, da se ob povišanju temperature za 10 stopinj, hitrost njihovega delovanja podvoji. Bi moral kak drug faktor blokirati encim pri nižjih temperaturah od 20. Ne rečem, da ni mogoče, ampak primera pa ne poznam prav nobenega.

Se strinjam, sam sem preveč površno pisal.
In tudi do enakega vprašanja prišel, kot ga navajaš. Verjetno res ni odgovora na to, ker v takšnem okolju kot postaja naše je prej verjetnost propada rastlinstva zaradi temperatur/vetra in pomanjkanja vode v prihajajoči dezertifikaciji sredozemlja kot pa nek zamik v encimskih aktivnostih.

[mravlja]

No, tudi na podnebje se da vplivati ... > https://www.youtube.com/watch?v=N8_Hnmty4vY ... > https://www.youtube.com/watch?v=3RqsUD6fyGk