Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Danes za vrtnice
Moderator: Melona
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Danes za vrtnice
(Prenos iz arhiva)
V želji, da smo bolj na tekočem in se večkrat beremo, odpiram tole temo.
O, Sončna, kakšni krasotici! Emily Bronte ne samo zaradi videza, tudi zaradi imena. The Mill on the Floss me je pa že z videzom popolnoma očarala. Obe sta noviteti, kajne?
No, jaz sem še kar pri slabi polovici obrezanih, ostale še čakajo. Gnojila tudi nisem. Da ne govorim o kupu sejancev, ki so klili prepozno, da bi jih lahko jeseni presadila ven. Se še kar stiskajo v lončkih. Bom namesto pirhov po rokah vrtela lončke.
| Sončna je napisal/a: |
... Bi morale imeti kako temo npr. kako smo ta teden pocrkljale vrtnice  Sama sem danes neverjetno hitro dobila paket iz Anglije, z novima sortama angležinj(Emily Bronte in The mill on the floss) |
O, Sončna, kakšni krasotici! Emily Bronte ne samo zaradi videza, tudi zaradi imena. The Mill on the Floss me je pa že z videzom popolnoma očarala. Obe sta noviteti, kajne?
No, jaz sem še kar pri slabi polovici obrezanih, ostale še čakajo. Gnojila tudi nisem. Da ne govorim o kupu sejancev, ki so klili prepozno, da bi jih lahko jeseni presadila ven. Se še kar stiskajo v lončkih. Bom namesto pirhov po rokah vrtela lončke.
Katarina, tudi jaz držim pesti, da boš uspešno opravila izpit. Tudi moja hčerka ima jutri enega. 
Jaz sem v petek, soboto in nedeljo uspela obrezati vse vrtnice. So pa še vedno zaščitene pred mrazom in tudi gnojila jih še nisem. Mož jih je potem poškropil z bakrovim pripravkom, ker je škropil tudi drevesa.
Jaz sem v petek, soboto in nedeljo uspela obrezati vse vrtnice. So pa še vedno zaščitene pred mrazom in tudi gnojila jih še nisem. Mož jih je potem poškropil z bakrovim pripravkom, ker je škropil tudi drevesa.
Malo romantike, grške mitologije in vrtnic? Mmm, vedno odlična kombinacija!
Grško nimfo Kloris je ugrabil Zefir, bog zahodnega vetra. Po poroki jo je spremenil v boginjo pomladi Floro. Tudi sama je zakuhala osupljive preobrazbe, prste naj bi imela zraven pri nastanku krokusa, hijacint, narcis in nekaterega drugega cvetja. Še vse kaj drugega ji pripisujejo, po drugi strani pa okrog nje vlada cela zmeda.
Za nas je prava stvar tole, povzemam po knjigi The Language of Flowers, Sheila Pickles.
Kloris je nekoč na jasi v gozdu našla mrtvo nimfo. Iz njenega mrtvega telesa je naredila cvetlico. Za pomoč je prosila Afrodito, boginjo ljubezni, ki jo je ozaljšala z lepoto. Dioniz, bog vina, plodnosti, veselja in razposajenosti je daroval nektar, da je sladko zadišala. Tri gracije so jo obdarile z očarljivostjo, ljubkostjo in milino. Zefir, bog zahodnega vetra, je razpihnil oblake, da je lahko Apolon, bog sonca, sijal nanjo in jo razcvetel. Tako se je rodila vrtnica in bila takoj oklicana za kraljico cvetlic.
Grško nimfo Kloris je ugrabil Zefir, bog zahodnega vetra. Po poroki jo je spremenil v boginjo pomladi Floro. Tudi sama je zakuhala osupljive preobrazbe, prste naj bi imela zraven pri nastanku krokusa, hijacint, narcis in nekaterega drugega cvetja. Še vse kaj drugega ji pripisujejo, po drugi strani pa okrog nje vlada cela zmeda.
Za nas je prava stvar tole, povzemam po knjigi The Language of Flowers, Sheila Pickles.
Kloris je nekoč na jasi v gozdu našla mrtvo nimfo. Iz njenega mrtvega telesa je naredila cvetlico. Za pomoč je prosila Afrodito, boginjo ljubezni, ki jo je ozaljšala z lepoto. Dioniz, bog vina, plodnosti, veselja in razposajenosti je daroval nektar, da je sladko zadišala. Tri gracije so jo obdarile z očarljivostjo, ljubkostjo in milino. Zefir, bog zahodnega vetra, je razpihnil oblake, da je lahko Apolon, bog sonca, sijal nanjo in jo razcvetel. Tako se je rodila vrtnica in bila takoj oklicana za kraljico cvetlic.
Doli, hvala, ti si prava enciklopedija! Imaš kakšno od teh treh? Bi rekla, da ja, imaš veliko ramblerjev.
Sončna, fino, tudi pri meni bodo imeli tile praznični dnevi bolj rožno vsebino. S škarjami v rokah. Ampak to je eno samo veselje, kajne?
Če nadaljujemo legendo. Vrtnica je bila rojena.
Po legendi je Kloris naročila Iris in Aurori, naj poneseta vrtnico po svetu. Iris si je sposodila sled vrtničine barve, Aurora pa je čez jutranje nebo naslikala rožne odtenke. Ko je Eros izvedel za vrtnico, jo je kot podkupnino za molk o materinem onečaščenju ponudil Harpocratesu, bogu molka. Upal je, da bo tako ohranil materino dobro ime. Tako so vrtnice postale povezane z molkom in tajanstvenostjo. Latinsko »sub rosa« pomeni tajno, zaupno, izraz je še danes v rabi.
Kaj pa je takega Afrodita storila, da je bilo o tem treba molčati? Bila je najlepša vseh boginj, zato boginja lepote. Pa tudi ljubezni in spolnega poželenja. Jo je zaznamovalo že samo rojstvo? Po eni od legend je njenemu očetu Uranu njegov sin Kronos odrezal spolovilo in ga vrgel v morje. Morje se je spenilo in rodila se je Afrodita.
Poročena je bila s Hefajstom, bogom kovaštva in ognja. A to ni bil zgleden zakon, škripalo je pri zvestobi. Afrodita je moža varala z zemljani in bogovi. Eros je bil sad njenega prešuštvovanja z Aresom. In Adonis, lepi Zemljan, je bil tudi njen ljubimec. Nanj je bil Ares tako ljubosumen, da je za njim poslal krvoločnega merjasca. Ko je Afrodita slišala za Adonisove smrtne rane, je tekla k njemu, slepa od ljubezni. Trnje ji je opraskalo njene bose noge in iz kapelj njene krvi se je rodila prva rdeča vrtnica. Afrodita je bila prepozna, Adonis ji je na rokah umrl. Zatekla se je k Zevsu in ga preprosila, da ga je oživil. A glej, tudi Persefona si ga je poželela. In Zevs jima ga je razdelil. No, ne dobesedno, ampak ga je smela imeti pol leta ena, pol pa druga.
In kakor je bila Afrodita pojem lepote, so take tudi njene vrtnice. Omamno lepe, a tako rade zadajajo rane. Večno nasprotje lepote in miline na eni ter bolečine in krvi na drugi strani. Pa tudi večni boj kreposti proti sli, dobrega proti zlemu.
Sončna, fino, tudi pri meni bodo imeli tile praznični dnevi bolj rožno vsebino. S škarjami v rokah. Ampak to je eno samo veselje, kajne?
Če nadaljujemo legendo. Vrtnica je bila rojena.
Po legendi je Kloris naročila Iris in Aurori, naj poneseta vrtnico po svetu. Iris si je sposodila sled vrtničine barve, Aurora pa je čez jutranje nebo naslikala rožne odtenke. Ko je Eros izvedel za vrtnico, jo je kot podkupnino za molk o materinem onečaščenju ponudil Harpocratesu, bogu molka. Upal je, da bo tako ohranil materino dobro ime. Tako so vrtnice postale povezane z molkom in tajanstvenostjo. Latinsko »sub rosa« pomeni tajno, zaupno, izraz je še danes v rabi.
Kaj pa je takega Afrodita storila, da je bilo o tem treba molčati? Bila je najlepša vseh boginj, zato boginja lepote. Pa tudi ljubezni in spolnega poželenja. Jo je zaznamovalo že samo rojstvo? Po eni od legend je njenemu očetu Uranu njegov sin Kronos odrezal spolovilo in ga vrgel v morje. Morje se je spenilo in rodila se je Afrodita.
Poročena je bila s Hefajstom, bogom kovaštva in ognja. A to ni bil zgleden zakon, škripalo je pri zvestobi. Afrodita je moža varala z zemljani in bogovi. Eros je bil sad njenega prešuštvovanja z Aresom. In Adonis, lepi Zemljan, je bil tudi njen ljubimec. Nanj je bil Ares tako ljubosumen, da je za njim poslal krvoločnega merjasca. Ko je Afrodita slišala za Adonisove smrtne rane, je tekla k njemu, slepa od ljubezni. Trnje ji je opraskalo njene bose noge in iz kapelj njene krvi se je rodila prva rdeča vrtnica. Afrodita je bila prepozna, Adonis ji je na rokah umrl. Zatekla se je k Zevsu in ga preprosila, da ga je oživil. A glej, tudi Persefona si ga je poželela. In Zevs jima ga je razdelil. No, ne dobesedno, ampak ga je smela imeti pol leta ena, pol pa druga.
In kakor je bila Afrodita pojem lepote, so take tudi njene vrtnice. Omamno lepe, a tako rade zadajajo rane. Večno nasprotje lepote in miline na eni ter bolečine in krvi na drugi strani. Pa tudi večni boj kreposti proti sli, dobrega proti zlemu.