zjutraj še zaprt
popoldan pa odprt
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Moj skalnjak, ženine rože in vse kar leta in lazi naokoli
_________________sonček je in .....Cel teden živim za vikend, ko čas ni moj gospodar.
Zjutraj me je žena postavila v tekaške copate in sva šla na eno kratko jutranje razmigavanje, po poti kjer greva tudi običajno in zagledam tole lepotico v snežno beli poročni obleki, obsijano z nizkim jutranjim soncem, dolge sence, gozd zadaj še v senci... sanjsko, da vzame dih. Pospešim korak, ženo pustim za seboj, obrnem tam, kjer obračava običajno in brž domov, po aparat, pa v avto in nazaj. Priložnost je bila le ena, do prihodnjega tedna, ko bi jo šel lahko gledat takle čas, bi bila že "gospodinja", v vsakdanji obleki, popoldan pa jo sonce gleda z druge strani in niti približno ni takole mična. Podobna priložnost bi bila šele čez leto dni. Škoda in greh bi bilo zamuditi današnji trenutek.
Zjutraj me je žena postavila v tekaške copate in sva šla na eno kratko jutranje razmigavanje, po poti kjer greva tudi običajno in zagledam tole lepotico v snežno beli poročni obleki, obsijano z nizkim jutranjim soncem, dolge sence, gozd zadaj še v senci... sanjsko, da vzame dih. Pospešim korak, ženo pustim za seboj, obrnem tam, kjer obračava običajno in brž domov, po aparat, pa v avto in nazaj. Priložnost je bila le ena, do prihodnjega tedna, ko bi jo šel lahko gledat takle čas, bi bila že "gospodinja", v vsakdanji obleki, popoldan pa jo sonce gleda z druge strani in niti približno ni takole mična. Podobna priložnost bi bila šele čez leto dni. Škoda in greh bi bilo zamuditi današnji trenutek.
To si mogel biti pa zelo zelo hiter pri izpolnitvi ženinih usmeritev, nato z vožnjo nazaj in šele potem s fotografiranjem. Jaz velikokrat "ujamem" trenutek posebne lepote, a ga čez dva ali tri vdihe ni več, oz. v najboljšem primeru le bežen približek.
No, fotografije imaš nasplošno vse lepe in si jih obvezno ogledam.
Še na mnoga leta in obilo energije za tvoj hobi.
No, fotografije imaš nasplošno vse lepe in si jih obvezno ogledam.
Še na mnoga leta in obilo energije za tvoj hobi.