Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Projekt APPLAUSE, Od škodljivih do uporabnih invazivk
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Projekt APPLAUSE, Od škodljivih do uporabnih invazivk
(Prenos iz arhiva)
Od škodljivih do uporabnih tujerodnih rastlin z aktivnim vključevanjem prebivalcev
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.
Nedvomno bodo izsledki in izdelki tega projekta uporabi tudi za nas, vrtičkarje, zato priporočam, da sledite dogajanju tukaj:
https://www.ljubljana.si/sl/moja-ljubljana/varstvo-okolja/projekt-applause/
Med drugim bodo v Ljubljani na Povšetovi tudi zbirali material (inavzivne rastline) za potrebe projekta.
Nedvomno zanimivo in, finančna sredstva so dobljena na mednarodnem razpisu, kjer je bila konkurenca zelo huda.
Citiram:
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.
...
Kar nekaj "članov" te liste je zame presenečenje (nisem strokovnjak)...
- Divji kostanj (Aesculus hippocastanum)
- Sivi dren (Cornus sericea)
- Štrboncelj, mirobolana (Prunus cerasifera)
...
V čem so te rastline, npr. štrboncelj, "moteče"... ?
Projekt naslavlja nerešena vprašanja glede ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinami v smislu zero-waste pristopa in krožnega gospodarstva.
...
Kar nekaj "članov" te liste je zame presenečenje (nisem strokovnjak)...
- Divji kostanj (Aesculus hippocastanum)
- Sivi dren (Cornus sericea)
- Štrboncelj, mirobolana (Prunus cerasifera)
...
V čem so te rastline, npr. štrboncelj, "moteče"... ?
Divji kostanj, trnasta gledičija, turnbergov češmin, sivi dren, polegava panešplja, Acer negundo - sem sicer že videl, da se je rastlina sama zasejala, da pa bi o tem govoril kot o invazivni rastlini je pa malce huda.
99,99% ki jih pri nas videvam, je vse sajeno, nič ni samoniklo. Imate z drugih koncev SLO druge podatke?
Cigarovec - poznam eno samo samcato drevo, ki se je samo zasejalo.
Isto velja za platano, ki na seznamu sicer (še) ni - 10 G semen, pa nič podmladka....
Lovorikovec - ja, ta se seje, a zelo omejeno - po tej logiki je invazivno vse, kar ni avtohtone flore?
OK; ne rečem - veliki pajesen, octovec, sploh na primorskem koncu, požagaš, rase dalje, mirabolana se pridno seje in na zapuščenih koncih tudi zarašča, robinija na slabih tleh pridno vodi, v gozdu je nikjer ni (OK, spet je primorski konec malce izjemen).
Prej bi rekel, da je marsikje večji problem invazivno zaraščanje robide, kot pa več kot polovico naštetih rastlin s seznama.
Ja, dresnik, rozga, nedotika - velik, velik problem. So ga rešili? Rešujejo, neuspešno. Papir iz dresnika? Cena?
99,99% ki jih pri nas videvam, je vse sajeno, nič ni samoniklo. Imate z drugih koncev SLO druge podatke?
Cigarovec - poznam eno samo samcato drevo, ki se je samo zasejalo.
Isto velja za platano, ki na seznamu sicer (še) ni - 10 G semen, pa nič podmladka....
Lovorikovec - ja, ta se seje, a zelo omejeno - po tej logiki je invazivno vse, kar ni avtohtone flore?
OK; ne rečem - veliki pajesen, octovec, sploh na primorskem koncu, požagaš, rase dalje, mirabolana se pridno seje in na zapuščenih koncih tudi zarašča, robinija na slabih tleh pridno vodi, v gozdu je nikjer ni (OK, spet je primorski konec malce izjemen).
Prej bi rekel, da je marsikje večji problem invazivno zaraščanje robide, kot pa več kot polovico naštetih rastlin s seznama.
Ja, dresnik, rozga, nedotika - velik, velik problem. So ga rešili? Rešujejo, neuspešno. Papir iz dresnika? Cena?
Treba je it v naravo.
borutl
borutl
Hja, mogoče bo tole komu prišlo prav... > https://www.tujerodne-vrste.info/wp-content/uploads/2018/01/LIFE-ARTEMIS_terenski-prirocnik_nizka-locljivost-www.pdf