AndrejK super. Verjetno je tvoj namen tudi malce ekonimske narave, zato ti resnično in iskreno privoščim uspeh.
Če smem na začetku še stavek okoli uspešnosti. Kakšen namen in pričakovan cilj imaš v mislih veš le ti sam, toda ne glede na vse morebitne nianse in opcije načrtovanega, ki bi si jih človek teoretično lahko zamislil je v kompletu želja vedno tudi konkretno oprijemljiv, oziroma materialen aspekt uspešnosti. To bi lahko krajše zapisal kot finančna korist ali pa zaslužek a nisem želel, namreč smo v časih in razmerah (na (tragično in pogubno) žalost), ko smo bolj papeški od papeža in vse materialistično avtomatično postane predsodek za slabo, skvarjeno, prevarantsko ..., če nekoliko posplošeno predstavim svoje opažanje našega okolja. Dejansko se mi zdi, da se kot družba in ekonomija na nek način "samokastriramo". Materializem je naravni del življenja in obstoja na zemlji. Tragično. Kakorkoli že, trdno in zelo konkretno opredeli tudi ta aspekt tvoje aktivnosti okoli asimin in ti naj predstavlja zelo jasno in oprijemljivo vodilo na poti. Seveda to ne pomeni načelo "preko trupel" , pač pa "Jaz Sem" in brez slabe vesti z "polnimi žepi" s čimer ustvarjam nove ideje in ne zgolj životarim. Se oproščam če te morim ali kakorkoli podcenjujem in če te, prosim da ta odstavček spregledaš. Iz mene so malce pobegnila opažanja, izkušnje, razmišljanja ... se oproščam.
Torej kakšno gnojilo?
V resnici ti težko objektivno odgovorim, namreč rastline so del narave, le ta pa ni forma, temveč kreativna in večno spreminjajoča se energija. Zakaj tako? Po profesiji sem vrtnar in dvajset let sem imel svojo vrtnarijo. Do pred kratkim. Gnojila so mi predstavljala nekakšno samoumevno sredstvo s katerimi sem se približeval trenutnim ciljem, željam, potrebam. Z njimi sem rastline dejansko manipuliral, forsiral, blago zastrupljal, držal v "nizkem štartu" kot t.i. kondicijsko formo same rastline, modificiral ... skratka vse to kar je od mene resnično zahteval trg, potrošnik ... kakorkoli že to ubesedimo. Predvsem veliko občutka (zelo neoprijemljiva reč, priznam), opazovanja z vsemi čutili (naprimer tudi po vonju se mnogokrat da oceniti v kakšnem stanju je rastlina, če jo dovolj poznaš), predvsem pa kilometrina v času in apoenih (št. primerkov), ki gredo preko rok. Veliko sem vedel, a na koncu prišel do spoznanja, da nisem nič več, kot in zgolj samo vajenec, ki nenehno teka za rastlinami ter jih nevidno povprašuje: "kaj pa sedaj?" , "česa še poterbuješ?" ... Znanje, vedenje ... haha.
Skratka, da ne dolgovezim preveč, ne poznam kakšna gnojila obstajajo na maloprodajnem trgu, zato ti o konkretnih izdelkih in formulacijah ne morem svetovati, sam osebno pa ne kompliciram. Vzamem kar je v bližini rok in v konkretnem primeru bi ti lahko svetoval le neko vodotopno gnojilo, magari za cvetoče balkonske rastline, razmerje N:K:P pa naj bo bolj v korist kalija. Pika. Vsekakor pa po mojem mnenju ne gre pretiravati z gnojenjem. Napr., če začneš z dodajanjem gnojila že sedaj, bi ga sam osebno impliciral kakšne tri do štirikrat, ne več, vsaj ne bistveno več. Koncentracija 1g gnojila/1l vode je povsem uredu. Vse je odvisno kako hitro bodo odreagirale rastline, vendar vedi da dodajaš še dušik, katerega upliv na rastlinah (bujna rast) pa si v jesenskem ciklu rasti ne želiš pretirano.
Ker omenjaš potoček v bližini bodi odgovoren tudi do podtalnice.
Osebno gnojim (ko gnojim in to je sedaj zelo redko, oziroma pomagam na tak, umeten način zgolj lesnatim rastlinam prvo rastno sezono, kasneje ne več) tako, da parkrat zalijem zgolj z vodo. Rastlina v kakšnem tednu (torej ne ravno čez noč) na koreninah na novo aktivira sveže, mlade koreninske laske, preko katerih v resnici sprejema vodo s hranili, šele nato pa v vodo dodam gnojilo in zalijem le enkrat. Nato naredim presledek, torej ne zalivam nič (število dni je odvisno od potreb po vodi, rastline, situacije). V tem času rastlina posrka kar največ hranil, ki so na voljo, ter tako ni viškov katere spiraš v podtalje. Nato ponovim cikel, ali pa nekaj časa dodajam zgolj vodo in opazujem kako odgovarja rastlina. Simpl.
Senca.
Pri asimini je to očitno kar problematika. Lansko leto sem svojo, kot cicibana na stalnem mestu senčil, letos pa več ne. Je tudi skoraj ne zalivam več, letošnje leto danes in včeraj prvič, morda planiram še eno zalivanje avgusta, vse odvisno od znakov, precej pa podobno tvoji strategiji, ki pravi: "pa da vidimo". Zaenkrat je še zelo lepo zelena, nobenih znakov dehidriranosti, zažganosti.
Senčenje cele površine. Tu bi opozoril le na nevarnost toče in odvajanje ledu iz senčilne ponjave, da ti celotna zadeva ne pade in potlači vsega nasada. Če si sam kaj spreten, ročen ali pa kdo od domačih, bi se dalo takšno površinico hitro zasenčiti pa tudi poceni, odvisno od okoliščin pri tebi (domač les ...) mreža pa pri Dornigu, 40%-na po moje povsem uredu.
(40% senčenje; obstaja še mislim da 70% a ni potrebe)
Alternativa kot različne rastline (bi jih najraje poimenoval pleveli) mislim, da ni najboljša. Asimine težko štartajo (smotane korenine, neprilagojenost na naša poletja, siceršnji šok zaradi presajanja) potem pa naj ima poleg sebe še agresivne in povsem aklimatizirane rastline, ki bi ji naj pomagale. No go. Asimina dejansko ostaja suha in lačna v tako močni konkurenci. Ti povem iz lastnih izkušenj, če skupaj posadiš močno rastljivo rastlino in šibkejšo bo slednja počasi hirala ali v najboljšem primeru životarila. Če to preneseva na tvojo letošnjo izkušnjo, ko nekatere zelo slabo priraščajo oziroma se še borijo za obstanek, potem se bojim da bi takšen alternativen način senčenja s seboj prinesel tudi veliko verjetnost tvojega nezadovoljstva. Hipotetično bi morda bilo izvedljivo, recimo omenjaš sončnice. Ko bi le te dovolj zrastle (parameter je dovolj sence in ne trimeterske sončarice) bi jim odstranil vrh oziroma onemogočal vsako novo rast listov. Saj verjetno poznaš sosledje: listi-voda-hranila-novi listi- še več vode- in še in še več hranil itd itd. Ne vem morda pa bi funkcioniralo?
Iz izkušenj moram izpostaviti sicer vsem dobro znano dejstvo, da rastlina sončno svetlobo prko asimilacije pretvori v njej primarno potrebna hranila za rast in razvoj (to je zelo poljubno tolmačenje, bolj strokovno morda kdo od forumašev) V primeru, če bo senčenje ti. alternativno boš težko kontroliral osenčenost, nekje bo močnejša, drugje šibkejša, rezultat pa bo neenaka rast, razvoj, utrjenost, moč rastlin, kar je zopet lahko težava.
Rošenje. Zadeve v takšni situaciji ne poznam, lahko pa povem iz vrtnarskega okolja, kjer poteka vzgoja v lončkih z šoto. Ne najbolje, problem nastopi, seveda pri hranilih, katere izpiraš, večja težava pa je kombinacija poletne vročine z veliko vode in posledično pomanjkanjem zraka pri koreninah in kislim okoljem šotnega substrata. Zadeva zakisa v parih dneh, kar zelo očitno zavohaš, nadaljuje se z gnitjem korenin, kar sicer razmeroma lahko zaustaviš (prenehaš z preobilnim zalivanjem, dotok svežega zraka v dovoljšnih količinah) toda problem, ki ostane in je težko rešljiv pa so šokirane in izčrpane-oslabljene rastline z poškodovanimi koreninami, bi rekel kot nekakšni invalidni pohabljenci. V takšnem primeru rastlina potrebuje čas, ekstra nego, kar je že samo po sebi problem saj se, v tem primeru prekratka rastna sezona konča z pričetkom jeseni in zime. Problem, če je prej ne odnese vročina.
Morda bi ti svetoval, če le za silo "šprehaš kaj tujega", da se malce pozanimaš kako kaj asimine tolerirajo povišano vlago v tleh, oziroma visoko podtalnico. Praviš, da je v bližini potoček, pa loček, da ne bo potem, ko boš že vse nabavil in zrihtal problem zaradi neke tretje zadeve.
Pa kljub vsemu ne vem kako bo rošenje funkcioniralo, mokri listi, okoli pa 35°C ali pa več? Ne vem, morda kakšen ameriški forum?
Zaključek: Vsekakor bo verjetno potrebno improvizirati, vendar se predhodno še dodatno informiraj pri kakšni profi-asiminarjih glede posameznih podrobnosti, ki sem jih izpostavil (predvsem podtalnica-če je prisotna v tvojem primeru in morebiti rošenje) Namreč, kot omenjaš 60 novih sadk v jeseni krat xy eur je 60xy velik kupček, plus še ostalo, kar pa skupaj ni ravno tedenska žepnina. Težava (velika) nastopi ob neuspehu in se je ne zavedamo, ime pa ji je Psiha.
Bi pa si v prihodnjosti želel videti v živo takšen nasad.
Lp.
se oproščam, ker sem nesramno dolg, če bo negodovanje bom dodatno krajšal zapis
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Asimina - Asimina triloba
Še moja pripomba.
Sicer se ne bavim s tem profesionalno, ampak nikoli ne gnojim sadik prvo leto.
Prvo leto naj se prilagajajo in jih, ko je stiska samo zalijem. Drugo leto so običajno že toliko adaptirane in vkorenijene, da jim dodam prve količine gnojil._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
Sicer se ne bavim s tem profesionalno, ampak nikoli ne gnojim sadik prvo leto.
Prvo leto naj se prilagajajo in jih, ko je stiska samo zalijem. Drugo leto so običajno že toliko adaptirane in vkorenijene, da jim dodam prve količine gnojil._________________LP
--------------------------------------------------
Šele ko si zasadiš vrt, si ustvariš pravi dom.
juglans: ja, v nekaj letih upam, da bom lahko asimine prodajal. S tem namenom tudi delam nasad. Hvala za nasvete, slak sem porezal, najbolj prizadetim sem naredil senco. Sedaj zalivam vsak drugi dan in opazujem.
Prostor za nasad bom začel urejati jeseni, narediti moram jamo za zbiranje dežavnice (ob tej parceli ni vode), takoj na začetku bom naredil tudi senčenje nad celotno površino. Čez nekaj let bom pa senčenje umaknil, nosilne stebre povišal iz 2,5m na 5m in vse skupaj uporabil za zaščito pred točo.
Se pa strinjam, da je glede asimin malo znanega (glede na ostalo sadno drevje). Opažam tudi, ta američani navajajo precej višje priraste rastlin v posameznih letih. Vzrokov je lahko več, opažam pa, da imajo mlade rastline v precej višjih loncih (zelo ozki in visoki pb 50cm). Tako se lahko glavna korenina normalno razvija. Tudi pri svojih sadikah sem opazil, da v tem letu najbolj rastejo enoletne sadike, ki niso bile prevelike. Najslabše pa uspevajo dvoletne sadike; čeprav so bile spomladi vsaj 20cm večje, so jih nekatere enoletne sedaj že dohitele.
Lp, Andrej
Prostor za nasad bom začel urejati jeseni, narediti moram jamo za zbiranje dežavnice (ob tej parceli ni vode), takoj na začetku bom naredil tudi senčenje nad celotno površino. Čez nekaj let bom pa senčenje umaknil, nosilne stebre povišal iz 2,5m na 5m in vse skupaj uporabil za zaščito pred točo.
Se pa strinjam, da je glede asimin malo znanega (glede na ostalo sadno drevje). Opažam tudi, ta američani navajajo precej višje priraste rastlin v posameznih letih. Vzrokov je lahko več, opažam pa, da imajo mlade rastline v precej višjih loncih (zelo ozki in visoki pb 50cm). Tako se lahko glavna korenina normalno razvija. Tudi pri svojih sadikah sem opazil, da v tem letu najbolj rastejo enoletne sadike, ki niso bile prevelike. Najslabše pa uspevajo dvoletne sadike; čeprav so bile spomladi vsaj 20cm večje, so jih nekatere enoletne sedaj že dohitele.
Lp, Andrej
Ojla.
Lepo je videt,ko vas asimine toliko zaposljujejo in rešitev, odgovorov iz prve roke pa zelo malo novosti in nasvetov se bomo s časom že naučili in lastne iskušnje bojo tiste,ki nam bojo najbolj koristne. Sam imam 8 Asimin in kar precej sejancev, ki bojo naslednje leto precepljeni v razne sorte.
Danes pri ogledu sušnega upostošenja sem opazil dokaj nenavaden slučaj. Na mestu kje sem pred enim letom in pol izkopal motečo Asimino Sanflower sem našel v betonsko trdi zemlji cel kup KORENINSKIH mladic Asimine,zame apsoluten novum in presenečenje pa to še v tej suši.
Nekaj sem jih vseeno izkopal in poslikal za učno uro.
In še mesto izrastkov katere sem pustil rasti da vidim kaj se bo zgodilo po prestani zimi.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 4 fotografije
Po tej izkušnji moram popravit mojo trditev iz starega foruma, da Asimina naj nebi delala koreninskih izrastkov. Tu je še dokaz , da tudi izrastek naredi svojo radikulo in je na ta način popolnoma sposoben reproducirat asimino matičnih svojstev.
Za enkrat toliko iz nove šole Asiminčkov
_________________Veselo na delo !
Lepo je videt,ko vas asimine toliko zaposljujejo in rešitev, odgovorov iz prve roke pa zelo malo novosti in nasvetov se bomo s časom že naučili in lastne iskušnje bojo tiste,ki nam bojo najbolj koristne. Sam imam 8 Asimin in kar precej sejancev, ki bojo naslednje leto precepljeni v razne sorte.
Danes pri ogledu sušnega upostošenja sem opazil dokaj nenavaden slučaj. Na mestu kje sem pred enim letom in pol izkopal motečo Asimino Sanflower sem našel v betonsko trdi zemlji cel kup KORENINSKIH mladic Asimine,zame apsoluten novum in presenečenje pa to še v tej suši.
Nekaj sem jih vseeno izkopal in poslikal za učno uro.
In še mesto izrastkov katere sem pustil rasti da vidim kaj se bo zgodilo po prestani zimi.
Sliko je upravitelj spletnega shranjevalnika Slikomat pobrisal in nadomestil z reklamnim panojem, ki sem ga odstranila - uredila muha - 4 fotografije
Po tej izkušnji moram popravit mojo trditev iz starega foruma, da Asimina naj nebi delala koreninskih izrastkov. Tu je še dokaz , da tudi izrastek naredi svojo radikulo in je na ta način popolnoma sposoben reproducirat asimino matičnih svojstev.
Za enkrat toliko iz nove šole Asiminčkov
_________________Veselo na delo !
Cepit jih bo pa treba enako, kot sejančke, a ne? Pa sejančki bi primerjalno imeli najbrž boljšo korenino (in s tem odpornost na sušo), kot tile, ko so izkopani? Zanimivo, kako hitro bo rastla tista sadika, ki raste iz štora. Ker že ima razvejane korenine bi morala krepko prekositi vse ostale.
Ivipiči, tole bo resše zanimivo!
Ivipiči, tole bo resše zanimivo!
tri leta stara kupljena cepljena sadika (okoli 30€) se je posušila, zgleda da samo nadzemni del, ker zraven raste poganjek, verjetno iz korenin. Bom kar pustil tako kot je, mogoče se bo "matično drevo" tudi zbudilo. Zraven je "kapljično namakanje" - čisto malo odprt razpršilec, toliko, da kaplja približno 1 kapljo na sekundo.
____________________
____________________