Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
@krnekdo; hvala in ....hmm, zanimivo. Pri meni ni bilo tako enostavno. .
Kot skeptični optimist bi pri dresniku počakala vsaj 5 let, raje več, da bi bila povsem prepričana o uspehu. Čisto možno je namreč, da je tam spodaj na globini 7 metrov (menda tako globoko sežejo njegove korenine) ostal še kak rožiček . Ne, da bi jemala voljo. Samo opozorilo, da velja opazovati še nekaj časa. Lahko pa, da pri njem korenine še niso segle tako globoko.
Vedno več je raziskav in dokazov, da glifosat poleg rastlin uničuje tudi mikroživelj v prsti in tako sodeluje pri uničevanju rodovitne prsti in siromašenju kvalitete (hranilnega potencijala) kulturnih rastlin-pridelka.
Ali lahko daš kakšno povezavo do teh raziskav?
metuljc je napisal/a:
Mnogo poskusov, malo uspehov, slej ko prej se ga bo začelo uprabljati kot surovino. No, na tem se že dela, med drugim je iz njega čudovit papir, so ga naredili pri nas.
Vprašanje je če se bo to kdaj delalo na veliko, ali pa bo to ostalo več ali manj v eksperimentalni fazi. Saj so tudi mladi poganjki užitni, pa jih noben ne nabira. Pa tudi če bi začeli s tem, je dresnika enostavno toliko da ne moreš pobrat vsega.
muha je napisal/a:
Kot skeptični optimist bi pri dresniku počakala vsaj 5 let, raje več, da bi bila povsem prepričana o uspehu. Čisto možno je namreč, da je tam spodaj na globini 7 metrov (menda tako globoko sežejo njegove korenine) ostal še kak rožiček . Ne, da bi jemala voljo. Samo opozorilo, da velja opazovati še nekaj časa. Lahko pa, da pri njem korenine še niso segle tako globoko.
Tudi če odžene, bo situacija bistveno boljša, kot če nebi naredil nič. Pri dresniku pa res neglede na to kak pristop izbereš, izbiraš med manjšim zlom. Niti ena metoda ni učinkovita in brez problemov._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Pa še nekaj bi omenil: nam je predavatelj na usposabljanju iz uporabe FFS zatrdil, da se dresnik da uničiti z glifosatom. Je pa ključno, da se da uporabi v času, ko se rastlina začne pripravljati na zimo-se pravi jeseni. Takrat se začnejo sokovi pretakati proti korenini in s tem se tudi glifosat prenese v korenino. Ko pa sedaj gledam videe na YT, pa dejansko marsikje omenijo, da ga je treba tretirati v jesenskem času._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Skoraj ne potrebuješ raziskav, bi rekla. Poglej registracijo glifosata: "patentiran kot anti-biotik, anti-herbicid, anti-parazitik, skratka kot sredstvo, ki pobije veliko enoceličnih organizmov" Sedaj pa pomisli kaj je vitalna komponenta zemlje.
Jasno je, da noben herbicid ni neka huda korist za običajni ekosistem in načeloma ga vrtičkar ne rabi nikoli, ker obstajajo mehanski načini za omejevanje večine vrst nezaželenih rastlin. Zanimivo pa je, da brez izpita lahko kupimo 13 herbicidov (http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_SPEC.asp). Dokaj nepotrebno, lahko bi razširili nabor fungicidov, ker denimo breskve skoraj ne moreš imeti, če ne uporabiš bakra zgodaj spomladi.
Jasno je, da noben herbicid ni neka huda korist za običajni ekosistem in načeloma ga vrtičkar ne rabi nikoli, ker obstajajo mehanski načini za omejevanje večine vrst nezaželenih rastlin.
Zajec se je našel, poiščimo še njegov grm. Ali se načel ne držimo ali pa delujemo na podlagi napačnih?
Jaz ga za vrtičkarstvo ne rabim. Nimam pa japonskega dresnika okrog parcele. Potem bi mogoče vseeno drugače razmišljal. S tem, kar požene med robnikom in asfaltom se spopadem drugače. Že zaradi tega, ker se ne bom mučil in mešal liter ali dva sredstva. Neko sranje raste še na makadamu, ki vodi do hiše. Tisto ali pokosim, letos pa sem si vzel dve uri časa in korenine izkopal s krampom po enem večjem dežju. In bo za nekaj časa. Uporabim pa ga enkrat letno pod trtami na slabem ha vinograda. Tisto pa ni vrtičkarstvo. Prav tako drug herbicid v koruzi. Ampak na veliki površini je optimalno doziranje in nanos veliko lažji kot na aru ali dveh. Seveda imam FFS izkaznico in lahko nabavim vse.
Dokaj nepotrebno, lahko bi razširili nabor fungicidov, ker denimo breskve skoraj ne moreš imeti, če ne uporabiš bakra zgodaj spomladi.
Ma z bakrom je pa tudi križ, ker se kopiči v zemlji. Nekako mi je od vseh variant kot fungicid še najbolj všeč žveplo. Z bakrom se tudi na veliko škropi, ker je dovoljen v eko pridelavi, samo ker je to eno izmed redkih dovoljenih škropiv, se posledično pretirava._________________Iščem zanimive sadne vrste...
Nič ti ne pomaga, če ti je fungicid "všeč", če proti nečemu ne deluje. Proti breskovi kodravosti bi verjetno v čistem eko načinu delovala streha na breskvami. Ampak ali je folija vsak približno eko? Ni, vsaj za tiste ne, ki živijo blizu odlagališča odpadkov in gledajo bale balirane embalaže, ki se očitno ne da predelati v nov namen, čeprav se zbira ločeno. Po mojem laičnem mnenju je bolje ljudi izobraziti, da predvsem uporabljajo različne aktivne snovi v primerih, ko drugače ne gre. Tudi kadar je nekaj pridobljeno iz naravnega organizma, je še zmeraj koncentrat in tudi naravni strup je strup. Bolje je, da je posamezne aktivne snovi na površini porabljene manj. Torej denimo za breskovo kodravost, da uporabi baker enkrat ali dvakrat in potem raje še drug fungicid (denimo ziram). Okolje jo bo verjetno odneslo bolje kot če z bakrom poskušamo v tem primeru rešiti vse. Povsem eko pa je narava, kjer človek samo pobere del presežkov. V tem primeru nas ne sme živeti več kot eden na nekaj 10 ha.
. Ne, da bi jemala voljo. Samo opozorilo, da velja opazovati še nekaj časa. Lahko pa, da pri njem korenine še niso segle tako globoko.