Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Vinska trta - Vitis
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Vinska trta - Vitis
(Prenos iz arhiva)
Vinska trta - Vitis
Grozdje je jagodičasto sadje, ki se razvije iz podolgovatih socvetij ali grozdov, kjer peclji bodočih jagod rastejo na vejevju osrednjega stebelca. Trtni listi so trojno nacepljeni in zelo veliki. Zrele jagode so okrogle do jajčaste oblike, velike od 5 mm do 3 cm in so lahko dveh barv, belo grozdje je v rumeni do svetlozeleni barvi, črno pa je obarvano v vseh odtenkih med rožnato, vijolično in temnomodro barvo. Velikost in oblika posameznih grozdov je odvisna od vrste trte; nekatere vrste lahko normalno obrodilo do 2 kg težke plodove. Ker je trta grmovnica in plezalka, nima močnega vejevja in ga je treba med rastjo usmerjati in obrezovati, da se razvijejo večji plodovi. Pri obrezovanju trt je treba tudi paziti, da se grozdi ne "skrijejo" za širokimi trtnimi listi, temveč da ostanejo izpostavljeni soncu.
Glavno razlikovanje grozdja je med vrstami, ki se uporabljajo kot sveže sadje, in tistimi, ki so primerne za pridelavo vina.
Velike količine grozdja se predelajo tudi za rozine, ki se na široko uporabljajo po vsem svetu.
Iz grozdja se da pridelati tudi sok, to je brezalkoholno pijačo. (dod.mod.Igy)
Glej tudi: Odporne trte v sliki in besedi
Grozdje je jagodičasto sadje, ki se razvije iz podolgovatih socvetij ali grozdov, kjer peclji bodočih jagod rastejo na vejevju osrednjega stebelca. Trtni listi so trojno nacepljeni in zelo veliki. Zrele jagode so okrogle do jajčaste oblike, velike od 5 mm do 3 cm in so lahko dveh barv, belo grozdje je v rumeni do svetlozeleni barvi, črno pa je obarvano v vseh odtenkih med rožnato, vijolično in temnomodro barvo. Velikost in oblika posameznih grozdov je odvisna od vrste trte; nekatere vrste lahko normalno obrodilo do 2 kg težke plodove. Ker je trta grmovnica in plezalka, nima močnega vejevja in ga je treba med rastjo usmerjati in obrezovati, da se razvijejo večji plodovi. Pri obrezovanju trt je treba tudi paziti, da se grozdi ne "skrijejo" za širokimi trtnimi listi, temveč da ostanejo izpostavljeni soncu.
Glavno razlikovanje grozdja je med vrstami, ki se uporabljajo kot sveže sadje, in tistimi, ki so primerne za pridelavo vina.
Velike količine grozdja se predelajo tudi za rozine, ki se na široko uporabljajo po vsem svetu.
Iz grozdja se da pridelati tudi sok, to je brezalkoholno pijačo. (dod.mod.Igy)
Glej tudi: Odporne trte v sliki in besedi
Kako ste kaj letos s peronosporo?
Pri nas rastejo delno samorodnice, delno hibridi - trenutno so to Nero, Regent, Millenium, Primus in letos prispela Frumoasa Alba. Za vse razen FA je to tretje leto rasti.
Trte načeloma ne škropim, razen s stimulatorji (Algoplasmin itd) in Neemom v vlogi insektidica.
Nero in Regent, ki sta se že od začetka dobro prijela, sta letos zelo močno odgnala in zarodila, kar je verjetno povzročilo večjo občutljivost. Na obeh se je videlo pomanjkanje kalija, Nero pa je kot kaže fasal tudi peronosporo - morda dodatno zato, ker je delno zasenčen od bližnjih sliv.
Tako sem letos prvič moral poseči po težki artileriji, kot so mi jo priporočali v trgovini - Thiovit Jet, Antracol, Topas. Zelo nenavdušen, vendar bi trto, ki že nekaj časa raste in je solidno velika, rad obdržal. Čez nekaj dni sem potem čez udaril še Regenerin in Protifert.
Ali obstaja pristop brez "klasične kemije", ki bi rešil rastlino že prisotnega napada?
Pri nas rastejo delno samorodnice, delno hibridi - trenutno so to Nero, Regent, Millenium, Primus in letos prispela Frumoasa Alba. Za vse razen FA je to tretje leto rasti.
Trte načeloma ne škropim, razen s stimulatorji (Algoplasmin itd) in Neemom v vlogi insektidica.
Nero in Regent, ki sta se že od začetka dobro prijela, sta letos zelo močno odgnala in zarodila, kar je verjetno povzročilo večjo občutljivost. Na obeh se je videlo pomanjkanje kalija, Nero pa je kot kaže fasal tudi peronosporo - morda dodatno zato, ker je delno zasenčen od bližnjih sliv.
Tako sem letos prvič moral poseči po težki artileriji, kot so mi jo priporočali v trgovini - Thiovit Jet, Antracol, Topas. Zelo nenavdušen, vendar bi trto, ki že nekaj časa raste in je solidno velika, rad obdržal. Čez nekaj dni sem potem čez udaril še Regenerin in Protifert.
Ali obstaja pristop brez "klasične kemije", ki bi rešil rastlino že prisotnega napada?
AndrejK je napisal/a: |
Letos pa bo malo grozdja, še nikdar tako! Večina grozdov ima po nekaj jagod, nekateri so se popolnoma posušili oziroma se niso oprašili. Verjetno je kriva vračina? Lp, Andrej |
Eeh, Andrej, bi morala zamenjati položaje - sam sem spomladi mladim dvem trtam redčil grozde. Sem si vzel čas, preštel ; okrog 80 grozdov je šlo na kompost, pustil sem jih nekih 15 ...
Sedajle zorijo, pa ne vem, če bom dočakal zrele grozde, okrog njih mrgoli os, na hitrico sem videl da je pri kakšnem grozdu že kakšna tretjina jagod uničena .
Se da proti osam kaj zaščititi?
LP_________________mfranc
Drugega ne poznam kot lovilce s sladko tekočino . Ali tiste bolj šik, ki se jih da kupiti, ali pa kar navadne navrtane plastenke, kjer osa not najde pot, ven pa ne več. Pri manjših površinah pa mreža proti komarjem.
Je še en malo težji način: najdeš najbližje gnezdo in ga uničiš. Ose so se pa res kar naenkrat pojavile in postale od sile aktivne .
Pri nas je brajda polna kot običajno in tudi lepe grozde ima. Pa sem se bala, ker je prva močna sončna svetloba posmodila vse mlado listje. Očitno ni nič škodilo.
Je še en malo težji način: najdeš najbližje gnezdo in ga uničiš. Ose so se pa res kar naenkrat pojavile in postale od sile aktivne .
Pri nas je brajda polna kot običajno in tudi lepe grozde ima. Pa sem se bala, ker je prva močna sončna svetloba posmodila vse mlado listje. Očitno ni nič škodilo.
no, pri meni je te lepe in prijetne dni vročina kar požgala jagode na grozdih izpostavljene celodnevnemu soncu.
Sem potrgal par listov, a vidim, da sem naredil napako.
Ose se trenutno pasejo na že odpadlih mirabolanah, seršeni pa masovno obletavajo mačico in mano na njenih listih zaradi nekakšnih uši. V bližini kar brni.
Sem potrgal par listov, a vidim, da sem naredil napako.
Ose se trenutno pasejo na že odpadlih mirabolanah, seršeni pa masovno obletavajo mačico in mano na njenih listih zaradi nekakšnih uši. V bližini kar brni.
Vzel eno plastično past za ose, moram reči da je zelo učinkovita. Mogoče bom kupil še eno.
Razmišljam tudi o predelavi plastenk v past. Pri iskanju podatkov sem naletel tudi na debato pred leti na sosednjem forumu
http://www.rastline.com/forum/pomenki-f77/past-za-srsene-ose-muhe-t6528.html - debatniki večinoma tukaj stacionirani ...
Mi je pa hitro potegnilo, da mora biti posoda na vrhu zaprta!. Saj na zaprti terasi s prozorno streho že dolgo opazujem kako mrčes nagonsko išče izhod samo navzgor. In ne najdejo izhoda, na široko odprtih vrat pol metra nižje.
Grozdje so mi požrle že 50%, tržno je brez vrednosti, saj celih grozdov ni .
Letos prvič opazil požrte borovnice. Moram preveriti še aronijo, ki je tudi letos bogato obrodila.
LP_________________mfranc
Razmišljam tudi o predelavi plastenk v past. Pri iskanju podatkov sem naletel tudi na debato pred leti na sosednjem forumu
http://www.rastline.com/forum/pomenki-f77/past-za-srsene-ose-muhe-t6528.html - debatniki večinoma tukaj stacionirani ...
Mi je pa hitro potegnilo, da mora biti posoda na vrhu zaprta!. Saj na zaprti terasi s prozorno streho že dolgo opazujem kako mrčes nagonsko išče izhod samo navzgor. In ne najdejo izhoda, na široko odprtih vrat pol metra nižje.
Grozdje so mi požrle že 50%, tržno je brez vrednosti, saj celih grozdov ni .
Letos prvič opazil požrte borovnice. Moram preveriti še aronijo, ki je tudi letos bogato obrodila.
LP_________________mfranc