Zori zunaj, tavelik je zgoraj na sliki še na rastlini skrit v grozdu. Ja zunaj sem jih dal v začetku maja, že cvetoče, skalili so nekje v začetku marca. Zorijo pa tudi istočasno skaljeni v rastlinjaku.
Niti ne vem, če je največji res volovsko srce, dve sadiki sem imel označeni kot determiniran "Budenovka", semena sem dobil od notranjke, pa me je presenetila velikost plodov in tudi same rastline, tako da ne vem ali sem sam kaj pomešal. Glede na podatke naj bi bili plodovi težki do 400g no tale je kar dvakrat težji
v primerjavi z volovskim srcem iz rastlinjaka za katerega vem sigurno da je pravi, so plodovi kar nekaj večji. Po barvi in mesnatosti pa dokaj podobni. Imajo pa zunanji intenzivnejši manj kiselkast okus kot notranji, no samo to velja tudi za vse ostale sorte, ki jih imam na obeh lokacijah. Po podatkih naj bi bila Budenovka še bolj pozna kot vol. srce (100 do 115 dni)Mogoče se oglasi še notranjka in poda svoje mnenje? Tudi ostali njeni dwarfi Perth Pride, Rosella Purple, Mahogany in Danko rastejo kot nori vendar pri njih ni dileme, ker je njihova rast nedvoumno grmičasta z izjemno košatimi in mesnatimi listi, plodovi pa tudi ustrezajo opisu po barvi, obliki in okusu. Upam da ji moji kot zamenjava delajo vsaj pribl. tako dobro.
Glede tipalk pa se jih vidi tudi na zgornji sliki pri "domačih brez imena"vendar ima ta sorta že tako ali tako le nekaj plodov do 10, ki pa so vsi zelo veliki. Opažam jih tudi pri drugih sortah, a se nisem nikoli spraševal zakaj nastanejo, ker so rastline po navadi tako rodne, da mi je vseeno. Mogoče rastlina sama "zabremza" ko spozna da bo hrane premalo za vse? Npr. pri sadnem drevju plodovi tudi odpadajo, ko jih je preveč česar pri paradižniku še nisem opazil.
_________________Živeti na podeželju je najlepše!
_________________Barvit pozdrav,
.
