Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Špiling/špingel/krehelj[/b] (uradno slovensko poimenovanje je špincelj) je ena od najstarejših sort slive; jedli so jih vsaj že stari Rimljani. Obstajajo rumeni, rumeno-rdeči, dišeči in katalonski špincelj. V nasprotju s cimboro so primerni kot namizno sadje (zelo sladko) in seveda tudi za žganjekuho. V sadnem izboru za Slovenijo za leto 1920 sem zasledil, da so priporočali sajenje katalonskega špinclja. Sicer pa so tako cimbora kot špinclji izredno robustni in se brez težav prilagodijo vsakršnemu rastišču.
Pozdrav v tej zanimivi debati. Ravno letos sem z mojega drevesa poizkusil prve Špinglje - oz. se bom takoj popravil - Špinclje. Zgodba gre nakako tako. Del sorodstva, ki je imel to drevo desetletja nazaj v svojem naboru sadnih dreves je ob vsaki priložnosti potarnal, kako dobri so bili plodovi in potem smo se odločili, da poizkusimo sadike znova kupiti, da bi bili tudi vnaprej deležni plodov. Po požrtvovalnem iskanju (tudi zaradi zmede z imeni, ki je pri slivah posebej kritična in se spreminja praktično od ene kmetije do druge) smo sadike dobili, vsi smo jih posadili in eni prej, drugi kasneje, prišli do plodov. Pa seveda smo vsa leta od nabave upali, da bo iz sadik res zraslo to, kar smo želeli. Moj dvom o drugačnem okusu se je letos razblinil, ker so res zelo dobri in drugačni od vseh sliv, ki jih imam in sem jih v življenju poizkusil. Jih je bilo pa prvemu obrodu primerno malo. (dvom zato, ker ko poslušaš zgodbe izpred desetletji včasih spomin pripovedovalcev postane oplemeniten še s preteklimi leti in spomini na mladost). Sadika je bila posajena pred cca 6 leti, vmes jo je skoraj usodno poškodoval srnjak, no,.. v soboto pa sem poizkusil prvih 6 plodov iz njega.
Uglavnem, vesel sem, da imam tole slivo priložnost imeti in uživati v njenih plodovih.
Dafo, skozi iste dvome smo šli pri nas . In sem eno sadiko "nafehtala" v hribih nad nami, drugo mi je dala Mil. In zdaj bodi pameten; oba rumena, oba "špinglja", eden cepka, drugi ne. gotovo nobeden iz ringlojev. Ampak ti povem, oba več kot odlična in jaz srečna .
Moj boj z vrstami in imeni, se je pri slivah začel in končal s Cimberjem, za katerega sem tudi obudil temo pred leti na prejšnjem forumu, zadevi pa do danes nisem prišel do dna. Sam zato iz izkušenj pri slivah in jablanah nikoli ne bom dal roke v ogenj za determinacijo na podlagi plodov, zdi se mi, da je preprosto prevelika množica sort, vrst, križancev, itd. da bi bila taka vrsta določevanja pri teh drevesih smiselna.
Ni govora, roko k sebi ! Cimber imam tudi jaz, ampak ji rečem cibara. Ker temu sadežu tako reče soseda. Kako ji je res ime, sam bog ve. Naj bi bila drobna, sladka ... Kaj, ko ne znajo govoriti ta naša drevesa.
Po vsem prebranem sodeč se nagibam k ugotovitvi, da bi pa moja sliva "lahko bila" špingelj/špincelj oziroma vsaj "izvedenka" te sorte._________________go with your instinct to live as you want