Ja, se strinjam - energetska učinkovitost, tudi strukturna učinkovitost, ... narave je fascinantna - tako kot praviš. ("razmetavanje z energijo" pa tudi )
Tale je največji na parceli. Merjeno na nogah zgoraj - spodaj, ga je nekaj manj, kot je dolg mezinec. Našel sem ga med sivko, ko sem jo strigel, ga prestavil na vrh škarpe med ognjič, a je bil zjutraj spet spodaj, spletel si je novo mrežo. Če ga dregnem s prstom, ne pobegne, le nogo, ali dve dvigne.
Osasti pajek, tudi osji pajek, naš največji,. mislim. Pravzaprav je tole samica. Samec je zelo drugačen od nje, mrda ga najdeš, zato dodajam še link do WIKI.
Metuljc, je zgoraj omenjena tema prisotna tudi pri rastlinah? (lipa - lipovec ni pravi primer, ampak recimo nekako "v to smer..." )
Misliš, da imamo pri rastlinah fantke in punčke? To ja, ampak, da bi bil pa tak spolni dimorfizem, pa ne. Pri semenkah je večina tako ali tako enodomna, z dvospolnimi cvetovi, precej je enodomnih z ločenimi moškimi in ženskimi cvetovi (Bukev, hrast, koruza, leska, ....), nekaj seveda tudi dvodomnih, moških in ženskih, ločenih rastlin (hmelj, tisa, bodika, nekateri brini, nekatere aktinidije,....). Pri živalih je spolni dimorfizem poudarjen bodisi povezano s tem, da samice ležejo jajca (ki vsebujejo veliko hranil za razvoj zarodka), so torej večje (čebele, osasti pajek sodi sem,...), bodisi obratno, da gre za sponi izbor, kjer so samci pisani, praviloma večji, ker s tem dajejo samici signale, da je njihov genetski material prvovrsten, četudi na račun večje izpostavljenosti plenilcem. Saj, ko "opravijo svoje", torej poskrbijo za potomstvo, so svojo biološko vlogo opravili. Pri rastlinah tega ni. Hm, najbrž me nisi vprašal točno tega, no, pa vseeno.
.
