Več o njem.
Na mojem vrtičku ga ni bilo in sem ga namenoma naselila na eno od odročnih gred. Dodajam ga v vse zelenjavne enolončnice in omake in ga hitro zmanjka. Neuničljiv je res, a mi to ustreza. Mimogrede je tudi zelo dobra zastirka.
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Plevel v vrtu
| andrika je napisal/a: |
| Pozdravljeni! Zanima me, kaj narediti, da se na vrtu znebiš plevelov, ki imajo zelo trdovratne korenine. Rada bi namreč čez zimo zastrla vrt s senom ali slamo, da ga ne bi bilo potrebno spomladi prekopavati. Problem pa vidim v teh plevelih, saj bodo verjetno ostali v zemlji in v sezoni spet veselo rasli. Sem jih namreč že pulila in odstanjevala, a žal neuspešno. Koreninice te rstline so povsod in hitro rastejo in se množijo in tako zamorijo ostale rastline. |
Ojla!
Najbolje bo, če površino že sedaj pokriješ z črno folijo oz. nečem, kar bo popolnoma onemogočilo dostop svetlobe do rastlin.
Trdovratne rastline vsaj 6 mesecev ne smejo dobiti svetlobe nakar začnejo propadati.
Slak, regrat ipd. recimo potrebujejo 12 mesecev brez svetlobe.
Se pa da tudi z rednim spodrezavanjem v primeru, da imaš kompostno zastirko.
Seno, slama ipd. hitro spustijo trdovratneže skozi. Če nimaš veliko materiala, da vsak mesec dodaš nov sloj, potem jih boš težko samo s tem onemogočila.
Jaz delam sedaj nov vrt, ki ima pirnico. Najprej bom pokosil in na debelo zastrl s senom, nad to bom pa najbrž dal črno folijom, filc ali nekaj podobnega.
Industrijski filc, 200g se mi od vseh neorganskih materialov najbolj dopade.
Dobiš ga v tovarni Filc Mengeš._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/
.Pri pirnici sem pa tudi jaz zastrigla z ušesi. Na eni njivici je imam ogromno. Vem, da prileze skozi kup zbitega listja visokega 50cm in več.
Sem tudi jaz že razmišljala, da bi površino prekrila s črno folijo, a so mi zdi to grdo, pa še zelo se trudim, da bi se odvadila uporabljati plastiko. Razmišljala sem o kartonu na pokošeno površino, čez pa na debelo listja. A problem je ta, da bi morala prekrit cca 700m2. To pa je zame velik zalogaj... Tako zdaj samo razmišljam, kaj bi lahko storila. Medtem pa se pirnica veseli življenja._________________naredimo svet lepši
Sem tudi jaz že razmišljala, da bi površino prekrila s črno folijo, a so mi zdi to grdo, pa še zelo se trudim, da bi se odvadila uporabljati plastiko. Razmišljala sem o kartonu na pokošeno površino, čez pa na debelo listja. A problem je ta, da bi morala prekrit cca 700m2. To pa je zame velik zalogaj... Tako zdaj samo razmišljam, kaj bi lahko storila. Medtem pa se pirnica veseli življenja._________________naredimo svet lepši
muha, živijo. Vedmno je lepo priti sem, se razgledati, prebrati in kdaj tudi odgovoriti. 
Za mannjše površine se mi zdi filc res najboljša varjanta, sploh, če je to nova površina, za katero imamo čas za pripravo.
brbr, za večje površine pa nimam konkretnih rešitev. Sem se pa kaj hitro naučil, da je potrebno na večjih površinah zastirko vzgojiti na licu mesta.
Spet je odvisno kaj vzgajamo.
Vsako leto mi rž in grahor lepše uspevata. Prisegam na njiju, bom pa letos dodal še kakšno rastlino zraven.
Takole gre zgodba z največjo njivo, ki jo imam trenutno v oskrbi.
1. Zorana spomladi, prav tako vsako leto pred tem.
2. Frezanje in setev ovsa ter gorjušice konec junija ter namen nege njive brez oranja drugo leto.
3. Do zdaj je zelo lepo ozelenelo.
4. V jeseni bom v stoječo biomaso sejal mešanico rži in grahorja, pa še kaj zraven, nisem se še odločil kaj to je.
5. Košnja biomase, da pokrije setev rži in grahorja.
6. Drugo leto konec maja, začetek junija valjanje, tlačenje rži.
7. Buče, nizek fižol za zrnje, koruza, sončnice ipd.
Predvidevam, da bi pirnico na večjih površinah najbolje držali pod kontrolo ravno z intenzivnim načrtnim ozeljevanjem površine._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/
Za mannjše površine se mi zdi filc res najboljša varjanta, sploh, če je to nova površina, za katero imamo čas za pripravo.
brbr, za večje površine pa nimam konkretnih rešitev. Sem se pa kaj hitro naučil, da je potrebno na večjih površinah zastirko vzgojiti na licu mesta.
Spet je odvisno kaj vzgajamo.
Vsako leto mi rž in grahor lepše uspevata. Prisegam na njiju, bom pa letos dodal še kakšno rastlino zraven.
Takole gre zgodba z največjo njivo, ki jo imam trenutno v oskrbi.
1. Zorana spomladi, prav tako vsako leto pred tem.
2. Frezanje in setev ovsa ter gorjušice konec junija ter namen nege njive brez oranja drugo leto.
3. Do zdaj je zelo lepo ozelenelo.
4. V jeseni bom v stoječo biomaso sejal mešanico rži in grahorja, pa še kaj zraven, nisem se še odločil kaj to je.
5. Košnja biomase, da pokrije setev rži in grahorja.
6. Drugo leto konec maja, začetek junija valjanje, tlačenje rži.
7. Buče, nizek fižol za zrnje, koruza, sončnice ipd.
Predvidevam, da bi pirnico na večjih površinah najbolje držali pod kontrolo ravno z intenzivnim načrtnim ozeljevanjem površine._________________Aljaž Plankl
http://vrtbrezprekopavanja.si/
Nisem ravno strokovnjak, imam pa nekaj izkušenj s koreninskimi pleveli. (pretežno slak in zadnje čase s polajem)
Sprva sem se zoper njih udejstvoval na klasičen način in sicer z motiko. Rezultat je bil mučen a učinkovit. Njiva je tekom tega obdobja kazala tendenco umirjanja in nazadovanja prisotnosti teh plevelov.
Nato sem presedlal na bogate travne zastirke, ki se pri koreninskih plevelih sploh niso izkazale za učinkovite. V resnici skoraj nasprotno, saj je sprotno pletje včasih še težje, kot na goli zemlji, poleg tega pa pogosto ne uspeš odtrgati - počistiti niti vseh delov rastline tik nad zemljo. Tu naj omenim, da imam težjo ilovnato glineno zemljo in verjamem, da je delo na lažjih tipih prsti lahko povsem drugačno.
Z zastirkami sem si na njivo zanesel še polaj, ki je strašno nadležen tudi takrat, ko zemljo prekopavaš in odstranjuješ njegove krhke podzemne poganjke. Slak je v primerjavi z njim pravi neproblematik.
Naslednji logičen korak bi bil zastiranje s kompostom, ki pa mi ga ni uspelo izvesti na točki razpoložljivosti in potem njegove uporabe. Zastavil sem projekt s kompostiranjem trave, a se je izjalovil.
Trenutno sem na točki selektivnega zastiranja, vmes pa preverjen način z "motikocidom". Na žalost, čeprav sem se nadejal lažje poti.
Zadnje čase se po malem igram s homeopatijo. Tu težko ocenim konkreten vpliv na obravnavane "težav", čeprav se mi dozdeva, da je v nekaterih segmentih stanje boljše. Verjetno bi lažje karkoli zaključeval po doljšem časovnem obdobju, poleg tega pa bi moral biti še bolj vesten. Pač, izključevalno destruktivno deluje le agresiven nenaraven pristop, ostalo pa je bolj ali manj vzpostavljanje nekega ravnovesja, ki je včasih prirejeno po naših osebnih željah ali potrebah.
Sprva sem se zoper njih udejstvoval na klasičen način in sicer z motiko. Rezultat je bil mučen a učinkovit. Njiva je tekom tega obdobja kazala tendenco umirjanja in nazadovanja prisotnosti teh plevelov.
Nato sem presedlal na bogate travne zastirke, ki se pri koreninskih plevelih sploh niso izkazale za učinkovite. V resnici skoraj nasprotno, saj je sprotno pletje včasih še težje, kot na goli zemlji, poleg tega pa pogosto ne uspeš odtrgati - počistiti niti vseh delov rastline tik nad zemljo. Tu naj omenim, da imam težjo ilovnato glineno zemljo in verjamem, da je delo na lažjih tipih prsti lahko povsem drugačno.
Z zastirkami sem si na njivo zanesel še polaj, ki je strašno nadležen tudi takrat, ko zemljo prekopavaš in odstranjuješ njegove krhke podzemne poganjke. Slak je v primerjavi z njim pravi neproblematik.
Naslednji logičen korak bi bil zastiranje s kompostom, ki pa mi ga ni uspelo izvesti na točki razpoložljivosti in potem njegove uporabe. Zastavil sem projekt s kompostiranjem trave, a se je izjalovil.
Trenutno sem na točki selektivnega zastiranja, vmes pa preverjen način z "motikocidom". Na žalost, čeprav sem se nadejal lažje poti.
Zadnje čase se po malem igram s homeopatijo. Tu težko ocenim konkreten vpliv na obravnavane "težav", čeprav se mi dozdeva, da je v nekaterih segmentih stanje boljše. Verjetno bi lažje karkoli zaključeval po doljšem časovnem obdobju, poleg tega pa bi moral biti še bolj vesten. Pač, izključevalno destruktivno deluje le agresiven nenaraven pristop, ostalo pa je bolj ali manj vzpostavljanje nekega ravnovesja, ki je včasih prirejeno po naših osebnih željah ali potrebah.
| Pohorc je napisal/a: |
| Hojla! Veliko ali večina plevelov je užitnih in tudi zdravilnih. Jaz jih ne bi kar tako zatiral ravno zaradi tega, ker so dobri za prehrano in zdravje. Samo malo bolj jih je treba spoznati. |
Pa imate tudi kak konkreten recept ali pa nasvet za slak in polaj?_________________Iščem zanimive sadne vrste...Nazadnje urejal/a Daniel R 16 Avg 2018 17:29; skupaj popravljeno 1 krat