Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Samooskrba: površine/osebo
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Samooskrba: površine/osebo
(Prenos iz arhiva)
Že dalj časa spremljam koliko obdelovalnih površin rabimo pri nas za samooskrbo, za pridelavo vse hrane zase. Seveda - tu upoštevam zelenjavo, "kurja bedrca" izključena.
Trenutno stanje je, da na dobrih 30m2/osebo skozi celo leto pridelamo zase skoraj vse. Kupimo jajčevce (zaradi vsakoletnih napadov koloradske aviacije in posledičnega masakra sadik smo pridelavo začasno opustili), in kupimo pozimi nekaj solate in krompirja - obojega pa je čez poletje in jeseni dovolj doma, domačega. Trudimo se, da vse, kar pridelamo, pridelamo na čimbolj naraven način.
Kakšne so vaše izkušnje v to smer?
Kakšni so vaši "hektarski donosi" pri posameznih kulturah?
Trenutno stanje je, da na dobrih 30m2/osebo skozi celo leto pridelamo zase skoraj vse. Kupimo jajčevce (zaradi vsakoletnih napadov koloradske aviacije in posledičnega masakra sadik smo pridelavo začasno opustili), in kupimo pozimi nekaj solate in krompirja - obojega pa je čez poletje in jeseni dovolj doma, domačega. Trudimo se, da vse, kar pridelamo, pridelamo na čimbolj naraven način.
Kakšne so vaše izkušnje v to smer?
Kakšni so vaši "hektarski donosi" pri posameznih kulturah?
Situacija pri meni je bila ...
3 odrasle osebe, maksimalna samooskba in kupovali smo zgolj mleko z ostalimi mlečnimi izdelki, jajca (nekaj časa, potem kasneje pa še žito za kokoši) ter tiste redke stvari, ki nikakor niso uspele. (recimo korenje) Ter seveda sol, olje, sladkor/med in ... verjetno še nekatere malenkosti.
Recimo, da smo obdelovali cca 3000m2 za pridelavo na njivi ter sadje. Naj izpostavim, da nihče pri hiši ne je mesa in posledično ga nadomeščamo s primerljivo količino ostale rastlinske hrane, kar je potrebno izpostaviti.
Torej. Njivskih površin je bilo približno 2000m2, na katerih smo bolj ali manj uspešno pridelovali zelenjavo, žita in ostalo semenje, domače začimbe. Za popestritev in obogatitev izbora je bilo kar nekaj eksperimentiranja s posebnostmi (čia, svetlin, sezam, riž - neuspešno, tef, č. kumina, ...)
Pristop je bil, da poizkušamo čimveč pobrati, pa hkrati ob tem ne doživljati travmatskih zlomov in pomanjkanja, ko ti kakšno leto posamezna kultura ne uspe ali pa jo uniči škodljivec, zato nekaj več površine.
Seveda v tej površini ni všteta še preostala površina iz katere sem "dobavljal" material za zastiranje in gnoj, ko sem ga kupil od kmeta.
Če torej na eni strani pogledam svojo izkušnjo z vsemi oprijemljivimi karakteristikami le te in na drugi strani tvoj podatek (30m2 na osebo) za samooskrbo, potem lahko skrajno grenko zaključim z "mila ti mati božja na 30. metrih za lastne potrebe"
Namreč. Predvidevam da je avanturistično poizkusiti kako bi sfolgal na teh parih metrčkih za svoje potrebe, problem se pojavi, ko na ta način vztrajaš leto, dve tri in več, ko imaš vmes zime in zgodnje pomladi, pa vročinska poletja in še kaj in se ti izbor močno zmanjša. Dnevi in ta obdobja kar na enkrat postanejo tako zelo dolgi.
Toliko.
3 odrasle osebe, maksimalna samooskba in kupovali smo zgolj mleko z ostalimi mlečnimi izdelki, jajca (nekaj časa, potem kasneje pa še žito za kokoši) ter tiste redke stvari, ki nikakor niso uspele. (recimo korenje) Ter seveda sol, olje, sladkor/med in ... verjetno še nekatere malenkosti.
Recimo, da smo obdelovali cca 3000m2 za pridelavo na njivi ter sadje. Naj izpostavim, da nihče pri hiši ne je mesa in posledično ga nadomeščamo s primerljivo količino ostale rastlinske hrane, kar je potrebno izpostaviti.
Torej. Njivskih površin je bilo približno 2000m2, na katerih smo bolj ali manj uspešno pridelovali zelenjavo, žita in ostalo semenje, domače začimbe. Za popestritev in obogatitev izbora je bilo kar nekaj eksperimentiranja s posebnostmi (čia, svetlin, sezam, riž - neuspešno, tef, č. kumina, ...)
Pristop je bil, da poizkušamo čimveč pobrati, pa hkrati ob tem ne doživljati travmatskih zlomov in pomanjkanja, ko ti kakšno leto posamezna kultura ne uspe ali pa jo uniči škodljivec, zato nekaj več površine.
Seveda v tej površini ni všteta še preostala površina iz katere sem "dobavljal" material za zastiranje in gnoj, ko sem ga kupil od kmeta.
Če torej na eni strani pogledam svojo izkušnjo z vsemi oprijemljivimi karakteristikami le te in na drugi strani tvoj podatek (30m2 na osebo) za samooskrbo, potem lahko skrajno grenko zaključim z "mila ti mati božja na 30. metrih za lastne potrebe"
Namreč. Predvidevam da je avanturistično poizkusiti kako bi sfolgal na teh parih metrčkih za svoje potrebe, problem se pojavi, ko na ta način vztrajaš leto, dve tri in več, ko imaš vmes zime in zgodnje pomladi, pa vročinska poletja in še kaj in se ti izbor močno zmanjša. Dnevi in ta obdobja kar na enkrat postanejo tako zelo dolgi.
Toliko.
Juglans, nakazal si pravilnejšo "širino" samooskrbe (sam nisem upošteval žitaric, sadja, ... ). Zanima me, kje je razlika med mojimi 30m2 (zelenjava, nekaj krompirja... - ne čez celo leto ) in tvojimi ? (600) m2 na osebo.
Ali lahko približno opredeliš (u)porabo površin po kulturah (ali mogoče kako drugače)?
Ali lahko približno opredeliš (u)porabo površin po kulturah (ali mogoče kako drugače)?
Odvisno je kako zelo si neodvisen oz samooskrben. Če imaš na vrtu malo graha in peteršilja, greš pa v trgovino vsakič ko rabiš jajca in testenine, potem nisi prav zelo samooskrben. Realno gledano, če bi hotel biti res samooskrben, se pravi, da bi želel beč ali manj vso hrano pridelati sam, potem bi na tridesetih kvadratih večino časa stradal. Tudi 100 kvadratov je premalo. Že samo če pogledaš pridelavo sadja, koliko pa lahko pridelaš sadja na 500m^2? In ali bo dovolj sadja za celo družino, za celo leto? In 500 metrov je precej večja površina kot jo ima večina vrtičkarjev._________________Iščem zanimive sadne vrste...