Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Čedalje manj je živalic, na katere bi lahko stresalo jezo, češ da so samo za nadlego
He, he, Muha, lepo si tole povedala . Izkušnje ene sezone sobivanja s sršeni ne pomeni nič novega v znanju o sršenih (ne govorim o stereotipih in predsodkih ), meni pa je pomenila eno veliko izkušnjo.
Škoda res, da so imeli stanovanje tako blizu nas. Lahko pa potrdim tisto kar sem prečital; za razliko od zoprnih os, so res "prijazni velikani", nič živčni ali napadalni. Sam sem imel preko celega poletja v senci kivi pergole postavljeno delovno mizo, dve stolici in dva ploha, kjer sem žagal, barval, in še kaj, razne deske in deščice. Vse to v neposredni bližini sršenov, manj kot meter oddaljeno. In se sploh niso zmenili zame, samo vsak svoje smo opravljali .
Na potki, kjer so imeli pristajalni koridor, se je dostikrat kakšen zaletel vame, tudi brez posledic.
No, edini incident sem doživel nekaj metrov stran, nekje pri lonicerah, ko sem pri delu opazil sršena na levi roki. Še danes ne vem od kje se je vzel, verjetno sem ga snel z lonicere . Če bi bil zbran, bi ga odstranil na kak pameten način, tako pa sem ga poskušal odpihniti, kot kakšno mušico . Res neumna poteza, s "kremplji" se je močno oprijel prsta in me trikrat zbodel v prst. Po tem kar sem prečital, je izpraznil celo kartušo s strupom . Uf, roka (dlan) me je bolela dva dni.
Imam občutek, da jih bom letos kar malo pogrešal .
Pri moji sovaščanki so se radi zbirali v grmu španskega bezga. Gnezdo so si med drugim naredili na njenem podstrešju. Do lani je še nekako šlo. Letos je bila pa "štala".
Na stebru ob španskem bezgu ima nabiralnik. Par dni nazaj se je ob prihodu domov malo bolj naglo napotila pobrat pošto in eden od množice tam gostujočih sršenov je pikiral direktno nanjo in jo pičil v vrat. Ob tem, da je gospa alergična že na osji pik. Če se ne bi vse poklapalo, da je bila v zdravstvenem domu v dobrih 15 minutah po piku, je ne bi bilo več med živimi.
Zanimivo, kako radi imajo sršeni španski bezeg (flider po naše). V njegovi živi meji jih je bilo letos ogromno, celo lubje glodajo._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
. Izkušnje ene sezone sobivanja s sršeni ne pomeni nič novega v znanju o sršenih (ne govorim o stereotipih in predsodkih 
), meni pa je pomenila eno veliko izkušnjo.
. Če bi bil zbran, bi ga odstranil na kak pameten način, tako pa sem ga poskušal odpihniti, kot kakšno mušico 
. Uf, roka (dlan) me je bolela dva dni.
.
