No, napisala sem, da je prezimila pri 15-18 st. na svetlem, torej ni mirovala (in je cvetela).
Hvala za vse koristne nasvete, posebno me veseli, da me še pamet ni čisto zapustila in ni nič narobe, da sem rezala le suh les. Oblikovati sem jo želela le zaradi lažjega prenašanja skozi vrata, pa sem to idejo opustila prav zaradi nastavkov na koncih vej._________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Citrus
Živjo, ne razumi napak, ni to dokazovanje proti tvojim opažanjem. Pri 15C rastlina ni dovolj aktivna, da bi se lotila cveteti, ker je spodnji temperaturni prag za aktivnost listov nad to temperaturo, pri 18C ali pri izpostavljenosti direktni svetlobi, ki hitro segreje površino listov pa je druga zgodba. Glede obrezovanja pa je moj komentar bolj v smislu komentiranja vprašanj, ki jih ponavadi dobim od skrbnikov teh dreves, ponavadi je tako, da bi ljudje radi obliko stebelne vrtnice ali pa nasploh kroglaste krošnje kot jo mnogokrat prikazujejo - lažnjivo- tudi trgovci. Citrusi v naravi niso soliter, so nižja drevesa, (večina njih, vrste, ki izvirajo iz S Kitajske in Koreje so izjema, a to v tej debati ni pomembno) ki rastejo v delni senci višjih dreves in zato "lepe" oblike nimajo v svoji navadi. Sicer pa glede obrezovanja, če že, najbolj ključni s stališča plodov so ravno listi tik ob njih, ker prispevajo največ hranil v plodove v njihovi neposredni bližini, to je še en razlog več za neobrezovanje koncev vej.
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
Dafo hvala za trud, ampak še nekaj bi vprašala.
Rada bi tisti limono s sadeži prezimila s pomočjo dodatne osvetlitve. Nisem kak strokovnjak za "home made", pa prosim, če mi priporočiš kaj iz trgovine.
Hvala, pa še enkrat oprosti, da te toliko nadlegujem
. lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)
Rada bi tisti limono s sadeži prezimila s pomočjo dodatne osvetlitve. Nisem kak strokovnjak za "home made", pa prosim, če mi priporočiš kaj iz trgovine.
Hvala, pa še enkrat oprosti, da te toliko nadlegujem
. lp_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)Zdravo, nisem popolnoma ažuren glede konkretnih svetil in trenutne ponudbe na trgu, sam imam na razpolago akvaristično T5 razsvetljavo, ki se dobro obnese (ne uporabljam je za vsa drevesa) moči 100W za vsaj 8 ur, sicer pa med 8 in 12. Na razpolago je ogromno sistemov za vzgojo rastlin - najprimerenjši so gotovo LED paneli, kiso z vseh vidikov najbolj ekonomični. Sistemi za osvetljevanje rastlin so na tem forumu že bili opisani, vem, da so nekateri na forumu glede te teme bolje podkovani in svetujem, da poiščeš stare pogovore o tem ali pa se z vprašanjem obrneš na katerega od članov, ki je že pisal o tem. P.S. Če je svetlobe več, potem tudi temperatura mora biti višja.
-
stara postaja
- Prispevkov: 1146
- Pridružen: To Jun 04, 2013 2:00 am
_________________zeleno, ki te ljubim zeleno (posebno divjo mirto)Današnja noč bo glede na napovedi temperatur prva letos, ko je smiselno poskrbeti za citruse, temperature do ledišča načeloma niso nevarne, nevarnost predstavlja dejstvo, da so drevesa citrusov letos zaradi izredno hitrega prehoda iz toplih temperatur na nizke še posebej občutljivi, zato ni odveč previdnost. Sicer se prvi znaki poškodb zaradi nizkih temperatur pojavijo že pri nekaj stopinjah nad ničlo a se te poškodbe na videz ne kažejo , temveč se kažejo kot zaostanek v rasti rpi izpostavljenih rastlinah glede na neizpostavljene.
Ko mine današnja noč pa napovedi niso tako hude in je priporočljivo, da rastline čimveč časa pustimo zunaj tudi preko noči.
Ko mine današnja noč pa napovedi niso tako hude in je priporočljivo, da rastline čimveč časa pustimo zunaj tudi preko noči.
Mikoriza in citrusi:
Mikorizo v povezavi s citrusi pretežno predstavljajo endomikorizne gljive (imenujemo jih tudi arbuskularne mikorizne gljive). Ker so za anatomijo korenin citrusov značilne zelo kratke in slabo razvejane nitaste in pri nekaterih vrstah odsotnost lasastih koreninic je za dobro preskrbljenost rastline s hranili in vodo zelo zaželjena ali nujna kolonizacija korenin z MG. Raziskave so pokazale, da so rastline rodu Citrus za ustrezno preskrbljenost z nujnimi hranili in vodo v večji meri kot večina rastlin odvisne od simbioze z MG saj je zanje značilno, da nimajo tankih kapilarnih korenin, kar lahko nadomestijo samo s simbiozo MG.
Glede na kultivar, vrsto citrusa in podlago na katero je vrsta cepljena se raven aktivnosti simbiotske izmenjave hranil razlikuje, posebej v primeru manj mobilnih elementov kot so fosfor (P), cink (Zn) in baker (Cu). Posebej učinkovite so se MG v simbiozi z drevesi citrusov izkazale v primeru sušnih in polsušnih razmer, kjer je bil v primerjavi z neinokuliranimi rastlinami opazen največji pozitivni učinek na preskrbo s hranili in vodo. Opazna je bila večja odpornost na prisotnost soli v zemlji, visoko temperaturo in sušo pri rastlinah z inokulatom MG. MG povečajo tudi raven aktivnosti encimov kot so dehidrogenaza, fosfataza in ureaza, kar pripomore k večji odpornosti rastline v stresnih pogojih nasploh.
Glavne vrste MG, ki se pojavljajo pri simbiozi s citrusi so MG Glomus (>80%), ostale, ki se pogosteje pojavljajo kot simbiotske so še: Sclerocystis, Gigaspora in Acaulospora.
Pomen MG je razviden tudi iz primera tretiranja zemlje z metil bromidom za uničenje škodljivih organizmov v nasadih v ZDA, kjer je bila opažena ustavitev rasti dreves citrusov kot posledica uničenja MG, kar je imelo za posledico zmanjšane preskrbe rastlin z vodo in hranili. Negativno na razvoj MG vpliva tudi previsoka temperatura zemlje, zato je pri vlončenih rastlinah potrebno preprečiti pregrevanje substrata, ki se običajno pojavi kot posledica pregrevanja sadilne posode.
V splošnem velja, da je ravnovesje med MG in rastlinami šibko ravnovesje, ki ga lahko hitro uničimo s poseganjem v zemljo ali prekomernim dodajanjem gnojil. Raven učinkovitosti simbioze je odvisna od vrste MG in gostiteljske rastline ali podlage, hkrati pa imajo veliko vlogo tudi okoljski dejavniki kot je granulacija substrata, prisotnost lokalno prilagojenih vrst MG in temperatura in vlažnost substrata. Potrebno je dosledno dodajanje gnojil, razmere za dobre pogoje za razvoj simbiotičnih gljiv pa lahko izboljšamo predvsem z ustreznimi zastirkami in pripravo primernih substratov.
Toliko zaenkrat.
Mikorizo v povezavi s citrusi pretežno predstavljajo endomikorizne gljive (imenujemo jih tudi arbuskularne mikorizne gljive). Ker so za anatomijo korenin citrusov značilne zelo kratke in slabo razvejane nitaste in pri nekaterih vrstah odsotnost lasastih koreninic je za dobro preskrbljenost rastline s hranili in vodo zelo zaželjena ali nujna kolonizacija korenin z MG. Raziskave so pokazale, da so rastline rodu Citrus za ustrezno preskrbljenost z nujnimi hranili in vodo v večji meri kot večina rastlin odvisne od simbioze z MG saj je zanje značilno, da nimajo tankih kapilarnih korenin, kar lahko nadomestijo samo s simbiozo MG.
Glede na kultivar, vrsto citrusa in podlago na katero je vrsta cepljena se raven aktivnosti simbiotske izmenjave hranil razlikuje, posebej v primeru manj mobilnih elementov kot so fosfor (P), cink (Zn) in baker (Cu). Posebej učinkovite so se MG v simbiozi z drevesi citrusov izkazale v primeru sušnih in polsušnih razmer, kjer je bil v primerjavi z neinokuliranimi rastlinami opazen največji pozitivni učinek na preskrbo s hranili in vodo. Opazna je bila večja odpornost na prisotnost soli v zemlji, visoko temperaturo in sušo pri rastlinah z inokulatom MG. MG povečajo tudi raven aktivnosti encimov kot so dehidrogenaza, fosfataza in ureaza, kar pripomore k večji odpornosti rastline v stresnih pogojih nasploh.
Glavne vrste MG, ki se pojavljajo pri simbiozi s citrusi so MG Glomus (>80%), ostale, ki se pogosteje pojavljajo kot simbiotske so še: Sclerocystis, Gigaspora in Acaulospora.
Pomen MG je razviden tudi iz primera tretiranja zemlje z metil bromidom za uničenje škodljivih organizmov v nasadih v ZDA, kjer je bila opažena ustavitev rasti dreves citrusov kot posledica uničenja MG, kar je imelo za posledico zmanjšane preskrbe rastlin z vodo in hranili. Negativno na razvoj MG vpliva tudi previsoka temperatura zemlje, zato je pri vlončenih rastlinah potrebno preprečiti pregrevanje substrata, ki se običajno pojavi kot posledica pregrevanja sadilne posode.
V splošnem velja, da je ravnovesje med MG in rastlinami šibko ravnovesje, ki ga lahko hitro uničimo s poseganjem v zemljo ali prekomernim dodajanjem gnojil. Raven učinkovitosti simbioze je odvisna od vrste MG in gostiteljske rastline ali podlage, hkrati pa imajo veliko vlogo tudi okoljski dejavniki kot je granulacija substrata, prisotnost lokalno prilagojenih vrst MG in temperatura in vlažnost substrata. Potrebno je dosledno dodajanje gnojil, razmere za dobre pogoje za razvoj simbiotičnih gljiv pa lahko izboljšamo predvsem z ustreznimi zastirkami in pripravo primernih substratov.
Toliko zaenkrat.
Nekaj informacij o plodovih citrusov:
Razvoj plodov pri citrusih običajno poteka počasi, v obdobju 6-13 mesecev od oploditve in je odvisen od dejavnikov kot so: vrsta, temperatura, stanje drevesa in preskrbljenost s hranili in vlažnost zraka. Načeloma pa za limonovec velja, da razvoj plodov traja približno 9 mesecev. Rast in razvoj plodov pri citrusih poteka v treh zaporednih fazah. Prvo fazo predstavlja približno dvomesečni interval delitve celic in počasne rasti vključno s cvetenjem in junijskim odpadanjem plodnic.
Drugo fazo predstavlja ti. faza hitre rasti. Rast plodov se izrazito pospeši, poveča se velikost plodov in celic in pospeši in poveča akumulacija vode v celicah, ki so se razvile v prvi fazi. Tretja faza je faza zorenja plodov brez klimakterične faze (opis v nadaljevanju).
V prvi fazi nastavljeni plodiči delujejo kot porabniki ogljikovih hidratov in posledično tekmujejo zanje, kar povzroča odpadanje nekompetentnih plodičev takoj po cvetenju. Med drugo in tretjo fazo pa plodovi delujejo kot shramba ogljikovih hidratov (v nadaljevanju OH). Odpadanje listov v prvi fazi povzroči zmanjšanje količine razpoložljivih OH s tem pa zaustavi rast plodičev in povzroči množično odpadanje, defoliacija v drugi in tretji fazi (po junijskem odpadanju) pa prav tako zaustavi rast plodov a ne povzroči odpadanja.
Značilnost citrusov je, da se tekom dozorevanja plodov povečuje tudi količina voska, ki ga rastlina izloča iz žlez na površini lupine plodov, s tem se z voskom prekrijejo stomate in posledično zmanjša izhlapevanje vode iz plodov. Kultivarjem, ki količinsko proizvedejo manj voska, se teža plodov tekom dozorevanja zmanjša bolj od kultivarjev, ki ga proizvajajo več. Več voska proizvajajo tudi rastline, ki rastejo v bolj vročih in suhih klimatskih razmerah.
Plodovi na drevesu se razlikujejo po vsebnosti vode oz. soka tudi glede na položaj na drevesu in glede na vsebnost hranilnih snovi v plodovih v odvisnosti od orientacije drevesa. Glede na položaj plodov se razlikuje tudi vsebnost kislin in sladkorjev v plodovih.
Citrusi glede na način zorenja plodov sodijo med vrste z neizraženo klimakterično fazo. To so vrste, pri katerih se proti koncu zorenja ne pojavi porast proizvodnje etilena in povečane ravni celičnega dihanja. To pomeni, da se zorenje notranjega dela plodov zaključi takoj, ko je plod odstranjen z rastline. Med podobne sodijo še grozdje in jagode, medtem ko jabolka, banane, paradižnik, breskve in melone sodijo v skupino plodov pri katerih se med zorenjem oz. po obiranju pojavi klimakterično stanje. Za citruse je značilno dolgo obdobje formacije plodov in pri vseh glavnih vrstah tudi izražena apomixija ali zmožnost nespolnega razmnoževanja. Poleg te klasifikacije citruse uvrščamo tudi med hesperidije ali predelaste jagode, slednja klasifikacija se nanaša na fiziološke in anatomske lastnosti plodov, kar v primeru hesperidijev pomeni, da je plod sestavljen iz perikarpa (lupine) in endokarpa (užitnega dela). Perikarp sestavljata exocarp (zunanji, obarvan del lupine) in mesocarp (bel, notranji del lupine). Kljub temu, da je dozorevanje perikarpa in endokarpa v splošnem sočasno pa se lupina in užitni del v mnogih značilnostih obnašata kot nepovezana organa in zato poteka zorenje obeh delov plodu neodvisno eden od drugega in na zorenje enega in drugega vplivajo različni dejavniki.
Razvoj plodov pri citrusih običajno poteka počasi, v obdobju 6-13 mesecev od oploditve in je odvisen od dejavnikov kot so: vrsta, temperatura, stanje drevesa in preskrbljenost s hranili in vlažnost zraka. Načeloma pa za limonovec velja, da razvoj plodov traja približno 9 mesecev. Rast in razvoj plodov pri citrusih poteka v treh zaporednih fazah. Prvo fazo predstavlja približno dvomesečni interval delitve celic in počasne rasti vključno s cvetenjem in junijskim odpadanjem plodnic.
Drugo fazo predstavlja ti. faza hitre rasti. Rast plodov se izrazito pospeši, poveča se velikost plodov in celic in pospeši in poveča akumulacija vode v celicah, ki so se razvile v prvi fazi. Tretja faza je faza zorenja plodov brez klimakterične faze (opis v nadaljevanju).
V prvi fazi nastavljeni plodiči delujejo kot porabniki ogljikovih hidratov in posledično tekmujejo zanje, kar povzroča odpadanje nekompetentnih plodičev takoj po cvetenju. Med drugo in tretjo fazo pa plodovi delujejo kot shramba ogljikovih hidratov (v nadaljevanju OH). Odpadanje listov v prvi fazi povzroči zmanjšanje količine razpoložljivih OH s tem pa zaustavi rast plodičev in povzroči množično odpadanje, defoliacija v drugi in tretji fazi (po junijskem odpadanju) pa prav tako zaustavi rast plodov a ne povzroči odpadanja.
Značilnost citrusov je, da se tekom dozorevanja plodov povečuje tudi količina voska, ki ga rastlina izloča iz žlez na površini lupine plodov, s tem se z voskom prekrijejo stomate in posledično zmanjša izhlapevanje vode iz plodov. Kultivarjem, ki količinsko proizvedejo manj voska, se teža plodov tekom dozorevanja zmanjša bolj od kultivarjev, ki ga proizvajajo več. Več voska proizvajajo tudi rastline, ki rastejo v bolj vročih in suhih klimatskih razmerah.
Plodovi na drevesu se razlikujejo po vsebnosti vode oz. soka tudi glede na položaj na drevesu in glede na vsebnost hranilnih snovi v plodovih v odvisnosti od orientacije drevesa. Glede na položaj plodov se razlikuje tudi vsebnost kislin in sladkorjev v plodovih.
Citrusi glede na način zorenja plodov sodijo med vrste z neizraženo klimakterično fazo. To so vrste, pri katerih se proti koncu zorenja ne pojavi porast proizvodnje etilena in povečane ravni celičnega dihanja. To pomeni, da se zorenje notranjega dela plodov zaključi takoj, ko je plod odstranjen z rastline. Med podobne sodijo še grozdje in jagode, medtem ko jabolka, banane, paradižnik, breskve in melone sodijo v skupino plodov pri katerih se med zorenjem oz. po obiranju pojavi klimakterično stanje. Za citruse je značilno dolgo obdobje formacije plodov in pri vseh glavnih vrstah tudi izražena apomixija ali zmožnost nespolnega razmnoževanja. Poleg te klasifikacije citruse uvrščamo tudi med hesperidije ali predelaste jagode, slednja klasifikacija se nanaša na fiziološke in anatomske lastnosti plodov, kar v primeru hesperidijev pomeni, da je plod sestavljen iz perikarpa (lupine) in endokarpa (užitnega dela). Perikarp sestavljata exocarp (zunanji, obarvan del lupine) in mesocarp (bel, notranji del lupine). Kljub temu, da je dozorevanje perikarpa in endokarpa v splošnem sočasno pa se lupina in užitni del v mnogih značilnostih obnašata kot nepovezana organa in zato poteka zorenje obeh delov plodu neodvisno eden od drugega in na zorenje enega in drugega vplivajo različni dejavniki.
Pozdrav, spet nov odstavek na temo citrusov, tokrat o brstih, poganjkih in njihovem razvoju:
Poganjki pri vseh vrstah citrusov poganjajo iz lateralnih brstov, ki se nahajajo v listnih pazduhah.
Pojavljajo se tri vrste poganjkov: listni ali vegetativni (poganjki iz katerih poganjajo samo listi), cvetni ali generativni (poganjki, ki jih predstavljajo samo cvetovi, bodisi v skupini po več cvetov ali posamični cvetovi) in mešani, kjer se na poganjku hkrati formirajo tako listi kot cvetovi.
Značilno je, da imajo največji doprinos v smislu razvoja plodov mešani poganjki, medtem ko je pri generativnih poganjkih opazno, da so bolj dovzetni za odpadanje in se jih posledično manjši odstotek razvije do faze zrelih plodov. Formacija cvetnih brstov, ki poženejo v pomladanskem ciklu rasti je v veliki meri odvisna od ustrezno nizkih temperatur med prezimovnjem.
Formiranje brstov pri citrusih sproži fiziološki stres bodisi v obliki sušnega stresa ali stresa, ki je posledica izpostavljenosti nizkim temperaturam. Od trajanja in natančnih okoliščin stresa je odvisna tudi vrsta poganjka, ki se razvije iz brstov, ki je lahko vegetativen, mešan ali generativen. Šprožitev rasti brstov ni odvisna od svetlobnih razmer, kot je krajšanje ali daljšanje dneva spomladi in jeseni, ta teza je bila potrjena tudi z opazovanjem obnašanja rastlin v prvotnih habitatih, kjer se nova rast pojavi po obdobju mrazu ali suše neodvisno od sprememb svetlobnih razmer. Za rastline vzgajane v mediteranski klimi je sprožilec glavnega cikla cvetenja hladno zimsko obdobje, medtem, ko je v subtropskih in tropskih klimah opaženo enakomerno pocvitanje preko celotne sezone, kljub temu pa je opazen tudi močnejši cikel cvetenja, ki sledi obdobju pomanjkanja padavin.
Študija kaže tudi na to, da je zaradi nizkih temperatur (v hladnejših klimatskih okoljih), ki so potrebne za formacijo cvetnih brstov v hladnih klimatskih razmerah pri citrusih opazno, da se cvetni brsti preko sezone razvijejo samo na poganjkih, ki poženejo spomladi, torej tistih, ki so imeli možnost preko hladnega obdobja formirati cvetne brste. Na poganjkih, ki se razvijejo v jesenskem ciklu pa se razvijejo zgolj vegetetivni poganjki. Če torej želimo obilno cvetenje je potrebno rastlino izpostaviti sušnemu stresu (toplejše klimatske razmere) ali pa mrazu oz. mirovanju, v nasprotnem primeru ima drevo sicer dobro rast a je cvetov malo ali pa jih ni, saj se vegetativni brsti v tem primeru ne razvijejo v cvetne.
Pozdrav vsem, ki jim drevesa citrusov krajšajo te jesenske dni. Počasi se bliža tudi čas, ko nas bodo drevesa obdarila s svojimi plodovi.
Poganjki pri vseh vrstah citrusov poganjajo iz lateralnih brstov, ki se nahajajo v listnih pazduhah.
Pojavljajo se tri vrste poganjkov: listni ali vegetativni (poganjki iz katerih poganjajo samo listi), cvetni ali generativni (poganjki, ki jih predstavljajo samo cvetovi, bodisi v skupini po več cvetov ali posamični cvetovi) in mešani, kjer se na poganjku hkrati formirajo tako listi kot cvetovi.
Značilno je, da imajo največji doprinos v smislu razvoja plodov mešani poganjki, medtem ko je pri generativnih poganjkih opazno, da so bolj dovzetni za odpadanje in se jih posledično manjši odstotek razvije do faze zrelih plodov. Formacija cvetnih brstov, ki poženejo v pomladanskem ciklu rasti je v veliki meri odvisna od ustrezno nizkih temperatur med prezimovnjem.
Formiranje brstov pri citrusih sproži fiziološki stres bodisi v obliki sušnega stresa ali stresa, ki je posledica izpostavljenosti nizkim temperaturam. Od trajanja in natančnih okoliščin stresa je odvisna tudi vrsta poganjka, ki se razvije iz brstov, ki je lahko vegetativen, mešan ali generativen. Šprožitev rasti brstov ni odvisna od svetlobnih razmer, kot je krajšanje ali daljšanje dneva spomladi in jeseni, ta teza je bila potrjena tudi z opazovanjem obnašanja rastlin v prvotnih habitatih, kjer se nova rast pojavi po obdobju mrazu ali suše neodvisno od sprememb svetlobnih razmer. Za rastline vzgajane v mediteranski klimi je sprožilec glavnega cikla cvetenja hladno zimsko obdobje, medtem, ko je v subtropskih in tropskih klimah opaženo enakomerno pocvitanje preko celotne sezone, kljub temu pa je opazen tudi močnejši cikel cvetenja, ki sledi obdobju pomanjkanja padavin.
Študija kaže tudi na to, da je zaradi nizkih temperatur (v hladnejših klimatskih okoljih), ki so potrebne za formacijo cvetnih brstov v hladnih klimatskih razmerah pri citrusih opazno, da se cvetni brsti preko sezone razvijejo samo na poganjkih, ki poženejo spomladi, torej tistih, ki so imeli možnost preko hladnega obdobja formirati cvetne brste. Na poganjkih, ki se razvijejo v jesenskem ciklu pa se razvijejo zgolj vegetetivni poganjki. Če torej želimo obilno cvetenje je potrebno rastlino izpostaviti sušnemu stresu (toplejše klimatske razmere) ali pa mrazu oz. mirovanju, v nasprotnem primeru ima drevo sicer dobro rast a je cvetov malo ali pa jih ni, saj se vegetativni brsti v tem primeru ne razvijejo v cvetne.
Pozdrav vsem, ki jim drevesa citrusov krajšajo te jesenske dni. Počasi se bliža tudi čas, ko nas bodo drevesa obdarila s svojimi plodovi.