Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Fermentiranje/naravno kisanje različne zelenjave
Takole, sem še enkrat spisala. Mislim, da mi je malo slabše uspelo kot včeraj je kar je ....
MarijaV, točno tako. Mehke kumarice ali bučke zahtevajo poseben postopek. Zakaj ste tako delal"nekoč" - vam sedaj kumarice ne pobegnejo več?
***********
Postopek fermentacije, ki ga uporabljam, je zelo enostaven, zato kompliciram pri zelenjavi .
Treba je upoštevati nekaj pravil:
voda = mora biti brez klora, ki bi pobil živalce, ki bodo grizle našo zelenjavo. Običajno vodo iz pipe natočimo v posodo in pustimo stati 24 ur, da klor izhlapi (v kolikor nimamo filtrov)
sol = uporabimo kvalitetno morsko ali himalajsko sol ali doma pripravljeno zeliščno sol (seveda je morska sol njena osnova). Namizna jedilna je čingulebingule.
zelenjava = tukaj pustimo domišljiji prosto pot. Razmišljamo o:
- čvrsti in trdi sezonski zelenjavi: korenje, pesa, obe kolerabi, topinambur, cvetača …
- malo mehkejši kot so stebla zelene, blitve, pese, cvetače, zelja, koromača, regrata …
- z mehkimi listi nisem imela dobrih rezultatov, zato jih ne uporabljam
Če imamo svojo zelenjavo, ki je čista in neškropljena, je ni treba prati. Živalce na njih bodo pri fermentaciji dobrodošle.
Mehko zelenjavo kot so kumarice ali bučke fermentiramo solo, ker ima tendenco postati mehka. Pri njih je pot od fermentacije do krožnika hitrejša.
dodatki = za izboljšanje oz. spreminjanje okusov. So lahko sveži ali suhi. Nabor je ogromen: od ingverja, kurkume, česna, čilija, popra, citrusov, različnih semenk …
Postopek je sledeč:
1. najprej na čimbolj enakomerno velike kose narežemo/naribamo/zmiksamo zelenjavo v eno skledo
2. dodamo sol. Razmerje je 2 čajni žlički na pol kile mase. Z masiranjem, gnetenjem in mešanjem vtremo sol v zelenjavo. To počnemo 2-3 minute; zelenjava spusti tekočino. Maso lahko po masiranju tudi pustimo počivat ene pol ure, da še bolj sprosti tekočino. Preden maso zložimo v kozarce jo poskusimo ali je primerno slana. Sedaj se še da korigirat.
3. maso začnemo nalagat v kozarce. Vsako plast dobro! potlačimo navzdol, da se tekočina sprosti. Nalagamo in tlačimo do nekje 3-4 cm pod robom. Če smo »pridelali« manj tekočine, lahko kozarce skoraj do roba dopolnimo z vodo = glede na slanost je lahko navadna voda ali soljena voda.
Pri drobno narezani zelenjavi lahko nekaj majhnih kosov splava na površino. To ne bo hudega. Nekateri priporočajo obtežiti maso s plastično vrečko, napolnjeno z vodo. Sama se plastike izogibam in tega ne delam. Priporočajo tudi zvit list zelja ali vinske trte - tudi to se pri meni ni obneslo.
4. kozarce pokrijemo s čisto krpico in gumico. Postavimo na krožnik ali v skledo in na pult. Dnevno preverjamo stanje in z vilico pritiskamo maso nazaj navzdol. Po potrebi lahko ujamemo in odstranimo večje plavajoče kose.
5. čas intenzivne fermentacije je odvisen od temperature prostora in uporabljene zelenjave. Zato se je najbolje orientirat po mehurčkih.
Fermentacijo lahko pospešimo z uporabo začetne kulture. Ta je pri naravni fermentaciji lahko kak deci tekočine iz prejšnjih kozarcev, ki smo jim vsebino že pojedli. Pri lakto fermentaciji pa je začetna kultura lahko sirotka.
Poskusila sem z vodnim kefirjem a mi rezultat nekak ni bil všeč.
Ko se fermentacija/brbotanje vidno umiri, zatesnimo kozarce in jih damo v hladilnik.
Jaz bi jih tudi zelo rada dala v klet, a naša ni primerna. Oziroma jo morem še malo bolj testirat, ker mi občasno hladilnik poka po šivih (in mi gre na živce pri vseh receptih kjer piše: hraniti v hladilniku)
MarijaV, točno tako. Mehke kumarice ali bučke zahtevajo poseben postopek. Zakaj ste tako delal"nekoč" - vam sedaj kumarice ne pobegnejo več?
***********
Postopek fermentacije, ki ga uporabljam, je zelo enostaven, zato kompliciram pri zelenjavi .
Treba je upoštevati nekaj pravil:
voda = mora biti brez klora, ki bi pobil živalce, ki bodo grizle našo zelenjavo. Običajno vodo iz pipe natočimo v posodo in pustimo stati 24 ur, da klor izhlapi (v kolikor nimamo filtrov)
sol = uporabimo kvalitetno morsko ali himalajsko sol ali doma pripravljeno zeliščno sol (seveda je morska sol njena osnova). Namizna jedilna je čingulebingule.
zelenjava = tukaj pustimo domišljiji prosto pot. Razmišljamo o:
- čvrsti in trdi sezonski zelenjavi: korenje, pesa, obe kolerabi, topinambur, cvetača …
- malo mehkejši kot so stebla zelene, blitve, pese, cvetače, zelja, koromača, regrata …
- z mehkimi listi nisem imela dobrih rezultatov, zato jih ne uporabljam
Če imamo svojo zelenjavo, ki je čista in neškropljena, je ni treba prati. Živalce na njih bodo pri fermentaciji dobrodošle.
Mehko zelenjavo kot so kumarice ali bučke fermentiramo solo, ker ima tendenco postati mehka. Pri njih je pot od fermentacije do krožnika hitrejša.
dodatki = za izboljšanje oz. spreminjanje okusov. So lahko sveži ali suhi. Nabor je ogromen: od ingverja, kurkume, česna, čilija, popra, citrusov, različnih semenk …
Postopek je sledeč:
1. najprej na čimbolj enakomerno velike kose narežemo/naribamo/zmiksamo zelenjavo v eno skledo
2. dodamo sol. Razmerje je 2 čajni žlički na pol kile mase. Z masiranjem, gnetenjem in mešanjem vtremo sol v zelenjavo. To počnemo 2-3 minute; zelenjava spusti tekočino. Maso lahko po masiranju tudi pustimo počivat ene pol ure, da še bolj sprosti tekočino. Preden maso zložimo v kozarce jo poskusimo ali je primerno slana. Sedaj se še da korigirat.
3. maso začnemo nalagat v kozarce. Vsako plast dobro! potlačimo navzdol, da se tekočina sprosti. Nalagamo in tlačimo do nekje 3-4 cm pod robom. Če smo »pridelali« manj tekočine, lahko kozarce skoraj do roba dopolnimo z vodo = glede na slanost je lahko navadna voda ali soljena voda.
Pri drobno narezani zelenjavi lahko nekaj majhnih kosov splava na površino. To ne bo hudega. Nekateri priporočajo obtežiti maso s plastično vrečko, napolnjeno z vodo. Sama se plastike izogibam in tega ne delam. Priporočajo tudi zvit list zelja ali vinske trte - tudi to se pri meni ni obneslo.
4. kozarce pokrijemo s čisto krpico in gumico. Postavimo na krožnik ali v skledo in na pult. Dnevno preverjamo stanje in z vilico pritiskamo maso nazaj navzdol. Po potrebi lahko ujamemo in odstranimo večje plavajoče kose.
5. čas intenzivne fermentacije je odvisen od temperature prostora in uporabljene zelenjave. Zato se je najbolje orientirat po mehurčkih.
Fermentacijo lahko pospešimo z uporabo začetne kulture. Ta je pri naravni fermentaciji lahko kak deci tekočine iz prejšnjih kozarcev, ki smo jim vsebino že pojedli. Pri lakto fermentaciji pa je začetna kultura lahko sirotka.
Poskusila sem z vodnim kefirjem a mi rezultat nekak ni bil všeč.
Ko se fermentacija/brbotanje vidno umiri, zatesnimo kozarce in jih damo v hladilnik.
Jaz bi jih tudi zelo rada dala v klet, a naša ni primerna. Oziroma jo morem še malo bolj testirat, ker mi občasno hladilnik poka po šivih (in mi gre na živce pri vseh receptih kjer piše: hraniti v hladilniku)
Tokrat sem se lotila fermeniranja samo korenčka. Naredila sem po receptu iz knjige Fermentirajmo: narezala, natlačila, na dno dala par strokov česna, zalila s slanico, zaprla in pustila en teden na sobni temperaturi v omarici. Po enem tednu sem odprla, dvigovali so se drobni mehurčki. Korenček je dober, vonj pravi, le voda je postala motna in na dnu je ena bela usedlina . Je to lahko kaj narobe? Zdaj imam kozarec v hladilniku in upam na najboljše ..._________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Copatka, vse je OK, če je okus in vonj pravi.
Na spletu se dostikrat vidi motno tekočino, sicer bolj pri kumaricah. Bela usedlina na dnu so lahko "rastlinski izločki". Kot jih vidiš pri kisu - no, tam je sicer lahko tudi mama, ki je potonila.
Naj ti tekne!
Moje letošnje odkritje je mešanica črne redkve, repe in rdeče pese. Super okusno!
Na spletu se dostikrat vidi motno tekočino, sicer bolj pri kumaricah. Bela usedlina na dnu so lahko "rastlinski izločki". Kot jih vidiš pri kisu - no, tam je sicer lahko tudi mama, ki je potonila.
Naj ti tekne!
Moje letošnje odkritje je mešanica črne redkve, repe in rdeče pese. Super okusno!
Hvala, Figula! Ja, korenček je ravno prav kisel in zelo hrustljav.
Jaz imam v planu še mešanico zelja in naribanega korenčka, a si mi dala idejo s črno redkvijo. Mogoče bom dodala tudi to. _________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Jaz imam v planu še mešanico zelja in naribanega korenčka, a si mi dala idejo s črno redkvijo. Mogoče bom dodala tudi to. _________________Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ne nehamo se igrati, ker se postaramo, ampak se postaramo, ker se nehamo igrati. (Benjamin Franklin)
Ta sorta je čisto nepekoća ima pa odličen okus. Je tudi bolj trpežna kot sorte paprik, zato jo že leta gojim. Rodi do zmrzali. kar se kisa tiče, smo bolj tradicionalne sorte - uporabniki jabolčnega in včasih vinskega kisa. Če želimo kakšen dodatek, dodamo sami jedi, ne kisu. Nekajkrat smo že imele kakšno stekleničko z odišavljenim kisom, a je potem teh stekleničk preveč in premalokrat na vrsto .
kar se tiče kisanja: razmišljam v kakšne kozarce naj nadevam papričice. Alei je potrebno vsebino kmalu pojesti, ko se enkrat kozarec načne? V tem primeru bom uporabila polovične kozarce in ne standardnih..._________________naredimo svet lepši
kar se tiče kisanja: razmišljam v kakšne kozarce naj nadevam papričice. Alei je potrebno vsebino kmalu pojesti, ko se enkrat kozarec načne? V tem primeru bom uporabila polovične kozarce in ne standardnih..._________________naredimo svet lepši
brbr, skoraj ni univerzalnih odgovorov na tvoja vprašanja.
Kot da bi bila obstojnost odvisna od vsakega posameznega fermenta katere bakterije je uspel ujeti. Pravilo fermentiranja je dooolga obstojnost; starejši kot so, boljši so.
Po prvi burni fermentaciji je kozarce dobro imeti v bolj hladnem okolju, ki ni nujno hladilnik.
Zaradi praktičnosti imam rada 1l kozarce. Zgoraj omenjen ferment sem dala v 2l in je sedaj, ko je vsebina precej na dnu, kar zoprno potlačit material pod tekočino.
Kot da bi bila obstojnost odvisna od vsakega posameznega fermenta katere bakterije je uspel ujeti. Pravilo fermentiranja je dooolga obstojnost; starejši kot so, boljši so.
Po prvi burni fermentaciji je kozarce dobro imeti v bolj hladnem okolju, ki ni nujno hladilnik.
Zaradi praktičnosti imam rada 1l kozarce. Zgoraj omenjen ferment sem dala v 2l in je sedaj, ko je vsebina precej na dnu, kar zoprno potlačit material pod tekočino.