Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Nonstop osvetljevanje
-
crtj-admin
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Nonstop osvetljevanje
(Prenos iz arhiva)
Pri solati to deluje, vsaj pri meni na sadikah in dbeh Kratky sistemih. Bral sem raziskavi o paradižniku, po eni to ne gre, drugi so bili pa bolj zviti, in so paradajze kao ponoči ohlajali in po njihovih trditvah dobili 40% več pridelka kot ga da ista kumulativna količina svetlobe pri prekinjenem osvetljevanju.
Skratka lučke bo treba napeljat v naše rastlinjake
https://www.google.si/url?sa=t&source=web&rct=j&url=http://www.globalsciencebooks.info/Online/GSBOnline/images/2010/PS_4%25281%2529/PS_4%25281%25295-17o.pdf&ved=2ahUKEwi8r6n_0vbeAhUosqQKHQD-AUQQFjAAegQIBhAB&usg=AOvVaw18LESSTFwiwszA1WVmH5Ic
Skratka lučke bo treba napeljat v naše rastlinjake
https://www.google.si/url?sa=t&source=web&rct=j&url=http://www.globalsciencebooks.info/Online/GSBOnline/images/2010/PS_4%25281%2529/PS_4%25281%25295-17o.pdf&ved=2ahUKEwi8r6n_0vbeAhUosqQKHQD-AUQQFjAAegQIBhAB&usg=AOvVaw18LESSTFwiwszA1WVmH5Ic
Moje mnenje je, da ima v naravi vse svoj pomen. Tako svetloba, kot tudi tema.
Vprašanje je, kaj res dejansko doprinesemo z umetnim dodajanjem ( v tem primeru svetlobe, ki ni niti približek sončne).
Vredno bi bilo za raziskati, kolika je v takšni prehrani vsebnost hranil, vitaminov, balastnih snovi, vlaknin.
In nazadnje, kakšen je okus takšne zelenjave.
Ko omenjaš paradižnik in eventuelno večji pridelek pri dodajanju umetne svetlobe, se avtomatsko pojavi vprašanje o razmerju kvantitete in kvalitete, ter smiselnosti vsega tega. Vkalkulirati je potrebno tudi stroške osvetljevanja ipd.
Vprašanje je, kaj res dejansko doprinesemo z umetnim dodajanjem ( v tem primeru svetlobe, ki ni niti približek sončne).
Vredno bi bilo za raziskati, kolika je v takšni prehrani vsebnost hranil, vitaminov, balastnih snovi, vlaknin.
In nazadnje, kakšen je okus takšne zelenjave.
Ko omenjaš paradižnik in eventuelno večji pridelek pri dodajanju umetne svetlobe, se avtomatsko pojavi vprašanje o razmerju kvantitete in kvalitete, ter smiselnosti vsega tega. Vkalkulirati je potrebno tudi stroške osvetljevanja ipd.
Po moje se pa to že dogaja. Ne mi rečt, da je rastlinam na žgočem soncu fajn. V naravi so pogoji sila različni in ziher se jim že da bolje postreč.
Iz linkanega članka:
In agricultural applications, LED lights are used in ways that seem to border on alchemy, changing how plants grow, when they flower, how they taste and even their levels of vitamins and antioxidants. The lights can also prolong their shelf life.
“People haven’t begun to think about the real impact of what we are doing,” says Zelkind, who is using light recipes to grow, for example, two types of basil from the same plant: sweeter ones for the grocery store and more piquant versions for chefs.
Iz linkanega članka:
In agricultural applications, LED lights are used in ways that seem to border on alchemy, changing how plants grow, when they flower, how they taste and even their levels of vitamins and antioxidants. The lights can also prolong their shelf life.
“People haven’t begun to think about the real impact of what we are doing,” says Zelkind, who is using light recipes to grow, for example, two types of basil from the same plant: sweeter ones for the grocery store and more piquant versions for chefs.
Moje osebno prepričanje je, da je pleg dobrega za ravnovesje potrebno tudi slabo. Preveč dobrega škodi - pomehkuži tako rastline kot živali in na koncu tudi človeka.
Rastline so v naravnem okolju izpostavljene različnim situacijam na katere se odzivajo na različne načine (med drugim tudi s tvorjenjem nešteto snovi, ki nas hranijo in branijo). Če rastejo v umetnih (po človeško- idealnih pogojih), kjer jih varujemo pred vsem zlom, hranimo s tistim za kar mislimo, da je naboljše in jih potem še "šponamo" z neprestano umetno svetlobo, nam zagotovo ne morejo služiti kot vitalna hrana na katero je bil človek navajen vse do dobrih 100 let nazaj...
Za zelišča, recimo, je obče znano, da so bolj polna eteričnih olj tista, ki rastejo v divjini, na siromašnih tleh, izpostavljena žgočemu soncu, suši, itd. Daj poskusi gojiti zelišča na ta način. Me zanima, kako boš zadovoljen z rezultatom.
Moje preprosto razmišljanje/posploševanje: če velja za zaleišča, da so boljša tista iz divjine, potem to velja tudi za vsa druga bitja.Čimbolj narane pogoje rasti imajo, tem boljša so. Hitrost rasti in velikost pri tem ne igrata najpomembnejše vloge. Kaj ti pomaga, čer ti zraste velikaska glava solate zelo hitro, če se pa z njo ne moreš kvalitetno prehraniti?
Narava je popoln mehanizem, ki dobro funkcionira in skrbi za vse pa čeprav (ali pa ravno zaradi tega) v svojem delovanju vsebuje tudi slabo. Seveda pa je deljenje na slabo/dobro, koristno/nekoristno pogruntavščina človeka. V naravi te delitve ni. Vse ima namen in je potrebno._________________naredimo svet lepši
Rastline so v naravnem okolju izpostavljene različnim situacijam na katere se odzivajo na različne načine (med drugim tudi s tvorjenjem nešteto snovi, ki nas hranijo in branijo). Če rastejo v umetnih (po človeško- idealnih pogojih), kjer jih varujemo pred vsem zlom, hranimo s tistim za kar mislimo, da je naboljše in jih potem še "šponamo" z neprestano umetno svetlobo, nam zagotovo ne morejo služiti kot vitalna hrana na katero je bil človek navajen vse do dobrih 100 let nazaj...
Za zelišča, recimo, je obče znano, da so bolj polna eteričnih olj tista, ki rastejo v divjini, na siromašnih tleh, izpostavljena žgočemu soncu, suši, itd. Daj poskusi gojiti zelišča na ta način. Me zanima, kako boš zadovoljen z rezultatom.
Moje preprosto razmišljanje/posploševanje: če velja za zaleišča, da so boljša tista iz divjine, potem to velja tudi za vsa druga bitja.Čimbolj narane pogoje rasti imajo, tem boljša so. Hitrost rasti in velikost pri tem ne igrata najpomembnejše vloge. Kaj ti pomaga, čer ti zraste velikaska glava solate zelo hitro, če se pa z njo ne moreš kvalitetno prehraniti?
Narava je popoln mehanizem, ki dobro funkcionira in skrbi za vse pa čeprav (ali pa ravno zaradi tega) v svojem delovanju vsebuje tudi slabo. Seveda pa je deljenje na slabo/dobro, koristno/nekoristno pogruntavščina človeka. V naravi te delitve ni. Vse ima namen in je potrebno._________________naredimo svet lepši
