Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
O vrtnicah je nebroj legend. Pa kot da jih ni dovolj, terjajo te lepotice pozornost tudi tam, kjer jim ni mesto. Poznate legendo o božični vrtnici? Tale čas je prav primeren zanjo.
Pastirjem, ki so pasli svoje črede okrog Betlehema, je angel sporočil, da se je rodil Jezus, božji sin in odrešenik. Angela je slišala praviti o Jezusovem rojstvu tudi siromašna pastirica Madelon. Njeno srce se je napolnilo z ljubeznijo, vero in predanostjo. Sledila je angelu, modrecem in pastirjem do hleva, kjer sta bila Marija in Jožef z Jezusom.
Modreci so pred Jezusa položili bogata darila. O timijanu, mirti in zlatu si Madelon niti sanjati ni drznila. Pastirji so novorojenemu detetu prinesli najboljša darila, ki so jih premogli; med, sadje in snežno bele golobe. Uboga Madelon ni prinesla ničesar.
Vrnila se je na pobočje in poskusila najti vsaj kak cvet, ki bi ga lahko podarila novorojencu. A v mrzlem zimskem času in v snegu ni mogla najti nobenega. Sram jo je bilo in v obupu je zajokala. Solze so polzele po njenih licih in padale v sneg. Ko je to videl, se je Angel spustil in se dotaknil tal in ob njenih nogah je zrastla najlepša božična roža. Angel ji je rekel, da nobeno darilo ne more biti tako dragoceno kot cvet, ki zraste iz čiste ljubezni, vere in predanosti. In Madelon je imela darilo za Jezusa.
Lepo in poučno, kajne? Ampak ta božična vrtnica seveda ni bila vrtnica, temveč teloh, helleborus niger. Cveti v zimski sezoni, ko je večina drugih rastlin v fazi počitka.
Vrtnica ali teloh, saj ni pomembno. Želim vam miren božič, poln topline in ljubezni.
Melona hvala za lepo zgodbo. Danes sem pri sosedi nejeverno opazila,da ima še grmiček na katerem je ve tem sivem dnevi cvetelo kar nekaj temno rožnatih cvetov vrtnice
Nadaljujmo z obdobjem pozne antike, torej s koncem 3. stoletja do leta 500.
Filocalus je bil uradni graver papeža Damaza I., ki je živel od leta 304 do leta 384. Sam zase je pravil, da je papežev občudovalec in osebni prijatelj. Pripisujejo mu posebno pisavo, ki jo je namenil epigrafskim napisom. Filocalusovo znamenito delo je Koledar 354, najstarejši znani krščanski koledar s prvo omembo praznovanja božiča. V njem je navedel Cvetlični sejem 23. maja, ko na trg dajo vrtnice. Maj je krasila ilustracija rožnega kralja, mladega moškega v dolgi tuniki dalmatiki. V levi roki nosi koš vrtnic in vonja cvet vrtnice, ki ga ima v desni roki.
Rosalia je bil v 4. stoletju praznik, ki so ga praznovali 13. maja. V amfiteatru so prirejali igre in gledališke predstave.
Vrtnice so bile prav tako ključen del zgodnjekrščanske umetnosti grobov in pogrebnih ritualov kot bršljan.
Pa še vse kaj drugega so simbolizirale! V nekem odlomku svetemu Ambrožu Milanskemu, škofu, cerkvenemu učitelju in svetniku, položijo v usta takle nauk mladim devicam, kako naj se vedejo v skladu z radodarno rodovitno prstjo: »Naj se v tvojih vrtovih razcvetita vrtnica skromnosti in lilija duha in naj se gredice vijolic napajajo iz izvira, posvečenega s krvjo.« Kakšne prispodobe! Gredice vijolic tistemu nikoli ne bi rekla!
---------- Nekoč je živela mati, ki je imela tri hčere. Namenila se je na sejem, ki je bil v sosednjem mestu.
Preden je šla na pot, je svoje hčere vprašala, kaj naj jim prinese. Dve sta si želeli cel kup stvari in ji zabičali, naj nikar česa ne pozabi. Tretja si ni izbrala ničesar. "Ničesar ne potrebujem. Če pa želiš, mi prinesi tri vrtnice, prosim." No, to pa že prinesem, si je mislila mati.
Na sejmu je nakupila vse, kar je bilo treba. Oprtala si je težak tovor na utrujen hrbet in krenila proti domu. A ujela jo je noč in z njo je privršalo neurje. Omagala je in se v gozdu zgubila. Nenadoma se je znašla pred palačo, ki je na poti v mesto še nikoli ni videla.
Pred palačo se je razprostiral velik vrt, v njem so rastle številne vrtnice. Tako nebeško lepe, da takih noben slikar ne bi mogel naslikati. Spomnila se je, da mora vendar prinesti tri eni od hčera. Pozabila je nanjo, gotovo le zaradi let, ki so ji hromile spomin.
Menila je, da ne bo škode, če med tem številnim cvetjem utrga tri cvetove. Plaho jih je ubrala in odrevenela od strahu. Pred njo je stal strašen zmaj. Povedala mu je, da je vrtnice nabrala hčeri. Hotela mu jih je vrniti, da se ne bi jezil. A zmaj ni hotel slišati za to in je zahteval, da mu mora poslati hčer. Ni bilo pomoči, polomil bi ji vse kosti, če mu ne bi obljubila, da bo hči prišla.
Mati je doma hčeri skrušeno povedala, kako drago je plačala njene vrtnice. In da niti ne ve, če se bo sploh lahko še kdaj vrnila domov. A dekle je bilo neustrašno, zatrdilo je, da ji strašnega zmaja ni mar, in mati jo je odvedlo v grad.
Zmaj je kmalu prišel. Mary je povedal, da ga mora v zameno za vrtnice vsak dan tri ure pestovati v naročju. Ni bilo izhoda, pestovala ga je tri ure. In naslednji dan spet. Tretji dan je prinesel meč. Zahteval je, da mu z njim odseka glavo. Mary se je branila, česa takega ni mogla storiti. A zmaj je tudi njej zagrozil, da ji bo polomil kosti in jo raztrgal na koščke, če ga ne bo ubogala.
Ni imela izbire, povzpela se je nanj in zamahnila. Glava se je skotalila po tleh. Namesto glave je iz zmajevega telesa lezla grozljiva sikajoča kača. Zmaj je zahteval, da tudi tej odseka glavo. Mary tokrat ni oklevala.
In strašna kača, ki je imela v gobcu zlat ključ, se je v trenutku spremenila v lepega mladeniča. Mladenič je z ljubečim glasom spregovoril: "Ta grad je moj. Ker si me pravzaprav ti rodila, ne gre drugače; moram se poročiti s teboj."
Bila je velika poroka, v grad je prišlo nebroj svatov. Vsi so plesali in peli. A tla so bila iz papirja, padel sem skoznja in na, zdaj sem tukaj. ----------
Dragi vsi, pazite, kod nabirate vrtnice . In tole je seveda moj skromen prevod, da mi ne bi kdo plagiatorstva očital .
Lepo je vsake toliko prebrati zgodbo o vrtnicah, Melona! Ta je podobna pravljici Lepotica in zver, le da tukaj namesto očeta nastopa mama, namesto zveri pa zmaj.
Pa Lepotici ni bilo treba sekire uporabiti 🙂. Na temo požrtvovalnosti in skromnosti je res ogromno pravljic. Včasih se kakšna sem in tja še vedno prileže, kljub že zdavnaj odraslim letom.
. In tole je seveda moj skromen prevod, da mi ne bi kdo plagiatorstva očital 
.