Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Čiščenje trnjastega terena
-
- Site Admin
- Prispevkov: 5392
- Pridružen: So Okt 26, 2024 7:06 pm
Čiščenje trnjastega terena
(Prenos iz arhiva)
Zdravo vsem, to je moja prva objava na tem forumu. In imam vprašanje...
Imamo majhno kmetijo, ter kake 3 hektare zemlje. Veliko te zemlje se ni nič urejalo že kar nekaj časa, oz. velik del je gozda iz leskovih grmov in srednje velikih dreves, večinoma listavcev, ki se je malo "zarasel" skozi leta.
To pomlad smo se odločili en del tega gozda urediti, s škarjami in mačetami smo planili nad trnje in srobot, dreves pa nismo žagali, razen kak nadležen leskov grm, saj bi radi ohranili lepo krošnjo nad tem delom zemlje. Presenetljivo je kar dokaj hitro šlo vse skupaj. Veliko trnov je bilo že posušenih, prav tako veliko vej od grmov, srobot pa tudi. Ves ta material, sploh trnje smo dodobra prehodili, da je vse pokalo od lomljenja
Nimam slike "before", "after" izgleda pa takole:
Sedaj pa sem v dilemi, kaj storiti z vsem tem trnjem in vejami? Dobil sem idejo, da bi pustili kar ležati po tleh tako kot je, saj je večina materiala zelo suhega in (verjetno) nebi pomagalo kakim majhnim trnom do ponovnega vznika. Tu se bodo pasle tudi krave, vsaj načrt je tak, čeprav imam pomisleke, saj lahko dobijo kup majhnih trnov v stopala.
Ena ideja je bila tudi, da bi celotno to površino prekrili z z dovolj sena ali listja, da bi naredili kot neko zastirko oz. gibanico - svetloba ne bi prišla do trnov, saj bi seno ali listje zamorila vse pod sabo.
Seveda pa je tudi opcija da vse skupaj pograbimo, saj tla na tistem delu ne potrebujejo neke izboljšave, saj so gozdna, pa ta material potem skurimo.
Ima kdo kako idejo, kako se lotiti tega, da nam na koncu ostane gozd z lepo rastočimi drevesi ter čimmanj nazaj vzniknjenimi trni? Bum efekta in podobnega raje ne bi uporabljal...
Hvala in lp,
Sebastjan
Imamo majhno kmetijo, ter kake 3 hektare zemlje. Veliko te zemlje se ni nič urejalo že kar nekaj časa, oz. velik del je gozda iz leskovih grmov in srednje velikih dreves, večinoma listavcev, ki se je malo "zarasel" skozi leta.
To pomlad smo se odločili en del tega gozda urediti, s škarjami in mačetami smo planili nad trnje in srobot, dreves pa nismo žagali, razen kak nadležen leskov grm, saj bi radi ohranili lepo krošnjo nad tem delom zemlje. Presenetljivo je kar dokaj hitro šlo vse skupaj. Veliko trnov je bilo že posušenih, prav tako veliko vej od grmov, srobot pa tudi. Ves ta material, sploh trnje smo dodobra prehodili, da je vse pokalo od lomljenja
Nimam slike "before", "after" izgleda pa takole:
Sedaj pa sem v dilemi, kaj storiti z vsem tem trnjem in vejami? Dobil sem idejo, da bi pustili kar ležati po tleh tako kot je, saj je večina materiala zelo suhega in (verjetno) nebi pomagalo kakim majhnim trnom do ponovnega vznika. Tu se bodo pasle tudi krave, vsaj načrt je tak, čeprav imam pomisleke, saj lahko dobijo kup majhnih trnov v stopala.
Ena ideja je bila tudi, da bi celotno to površino prekrili z z dovolj sena ali listja, da bi naredili kot neko zastirko oz. gibanico - svetloba ne bi prišla do trnov, saj bi seno ali listje zamorila vse pod sabo.
Seveda pa je tudi opcija da vse skupaj pograbimo, saj tla na tistem delu ne potrebujejo neke izboljšave, saj so gozdna, pa ta material potem skurimo.
Ima kdo kako idejo, kako se lotiti tega, da nam na koncu ostane gozd z lepo rastočimi drevesi ter čimmanj nazaj vzniknjenimi trni? Bum efekta in podobnega raje ne bi uporabljal...
Hvala in lp,
Sebastjan
Začetek ste po moji presoji kar dobro zastavili.
Za naprej ne morem reči, ampak pograbiti pa res nikar! Če bodo tla gola, bo podrast še hitreje ponovno pognala. Najbolj jo zamorijo drevesa sama, ko skozi krošnje svetloba ne pride več do tal. Če jeseni čez vse to pade še nekaj listja, toliko bolje. Trnje bo samo še to poletje, do naslednjega bo strohnelo. Če se bo robidovje še prebijalo skozi zastirko, ga sproti porežite, sčasoma bo omagalo, še posebej, če bo v senci.
Paša krav v gozdu mi nekako ne zveni. S kozami bi pa šlo. Te bi popacale vso drobno podrast, najbrž tudi mlado robidovje.
Koruza, dobrodošel med rastlinoljubci in uspešno kmetovanje!
Za naprej ne morem reči, ampak pograbiti pa res nikar! Če bodo tla gola, bo podrast še hitreje ponovno pognala. Najbolj jo zamorijo drevesa sama, ko skozi krošnje svetloba ne pride več do tal. Če jeseni čez vse to pade še nekaj listja, toliko bolje. Trnje bo samo še to poletje, do naslednjega bo strohnelo. Če se bo robidovje še prebijalo skozi zastirko, ga sproti porežite, sčasoma bo omagalo, še posebej, če bo v senci.
Paša krav v gozdu mi nekako ne zveni. S kozami bi pa šlo. Te bi popacale vso drobno podrast, najbrž tudi mlado robidovje.
Koruza, dobrodošel med rastlinoljubci in uspešno kmetovanje!
Najlepša hvala za odgovore.
Koze žal trenutno niso opcija, mogoče čez nekaj let, nimamo na polno kmetije in je še dosti drugih obveznosti, tako da sedaj imamo dovolj dela s kravami...
Krave so nam pa sicer že na veliko površinah kar dobro uredile teren, recimo na enem delu, kjer ob mabjših deževjih nastane zelo "spužvasto" moker teren, so toliko prehodile, da je tam sedaj po kake 4 letih, odkar pasemo, dosti bolj suho. Tudi v manjših gozdičkih se rade zadržujejo, sicer pa imajo na pašniku vedno izbiro, ali bi bile raje v gozdu ali na travniku, pa hodijo poleti zelo rade v senco počivat :) Upam da bodo dovolj premislile, če je za hoditi po trnih za njih dobro ali ne, bom pa vseeno ta del mogoče raje ogradil, bomo videli ko bo bližje čas za pašo.
Smo pa na Cerkljanskem, severna Primorska, 600m višinske :)
Kaj pa svetujete za del ob robu, kjer je bilo večinoma samo robidovje, kjer smo ziher še kakega pozabili v množici? Tam tudi krošnje ne bo, kup pa bo izpostavljen soncu večino časa.
Koze žal trenutno niso opcija, mogoče čez nekaj let, nimamo na polno kmetije in je še dosti drugih obveznosti, tako da sedaj imamo dovolj dela s kravami...
Krave so nam pa sicer že na veliko površinah kar dobro uredile teren, recimo na enem delu, kjer ob mabjših deževjih nastane zelo "spužvasto" moker teren, so toliko prehodile, da je tam sedaj po kake 4 letih, odkar pasemo, dosti bolj suho. Tudi v manjših gozdičkih se rade zadržujejo, sicer pa imajo na pašniku vedno izbiro, ali bi bile raje v gozdu ali na travniku, pa hodijo poleti zelo rade v senco počivat :) Upam da bodo dovolj premislile, če je za hoditi po trnih za njih dobro ali ne, bom pa vseeno ta del mogoče raje ogradil, bomo videli ko bo bližje čas za pašo.
Smo pa na Cerkljanskem, severna Primorska, 600m višinske :)
Kaj pa svetujete za del ob robu, kjer je bilo večinoma samo robidovje, kjer smo ziher še kakega pozabili v množici? Tam tudi krošnje ne bo, kup pa bo izpostavljen soncu večino časa.
Tisti del bo bolj problematičen. Najbrž bo treba redno opazovati in sproti rezati poganjke ali izkopavati korenine. Čeprav mislim, da bodo tudi kravja kopita in telesca precej pripomogla k zadušitvi neželenega rastja.
Kar se pa trnja in kravjih parkljev tiče, vprašajte kakega kmeta, kakšne izkušnje imajo. So parklji sploh dovolj mehki, da bi se jim trnje robidovja uspelo zapičiti v podplat? Meni se zdijo hujši šipki, vrtnice in še posebej češmin. Pa kakšna trnova češpa s 3 cm trni, tisti so vražji.
Kar se pa trnja in kravjih parkljev tiče, vprašajte kakega kmeta, kakšne izkušnje imajo. So parklji sploh dovolj mehki, da bi se jim trnje robidovja uspelo zapičiti v podplat? Meni se zdijo hujši šipki, vrtnice in še posebej češmin. Pa kakšna trnova češpa s 3 cm trni, tisti so vražji.
muha je napisal/a: |
Tisti del bo bolj problematičen. Najbrž bo treba redno opazovati in sproti rezati poganjke ali izkopavati korenine. Čeprav mislim, da bodo tudi kravja kopita in telesca precej pripomogla k zadušitvi neželenega rastja. Kar se pa trnja in kravjih parkljev tiče, vprašajte kakega kmeta, kakšne izkušnje imajo. So parklji sploh dovolj mehki, da bi se jim trnje robidovja uspelo zapičiti v podplat? Meni se zdijo hujši šipki, vrtnice in še posebej češmin. Pa kakšna trnova češpa s 3 cm trni, tisti so vražji. |
Med parklji se nahajajo tudi mehkejši deli, ki so bolj občutljivi in lahko tudi dovzetni za kakšno trnje.
Tudi konj ima trda kopita, pa sem imel primer z zapičenim vijakom, ki se je nahajal v žagovini.
Ampak trnje robide bo verjetno kar hitro strohnelo, sveže zraslega pa sproti rezat.