Dobrodošli v novem domu Gartlc foruma. Stari gartlc.forum.si ni več vzdrževan, zato smo prenesli vsebino in omogočili nadaljevanje na novem naslovu novi.gartlc.si.
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Stari uporabniki pri prvem obisku uporabite možnost Pozabljeno geslo. Na email naslov, ki je bil povezan z vašim imenom v starem forumu, boste prejeli povezavo za uspešen vstop v novo okolje. Pošiljatelj bo gartlc@dergan.net. Na ta naslov se lahko tudi obrnete za prijavo težav. Po potrebi preverite svoj nabiralnik za smeti - vsiljeno pošto. (Gmail včasih prejeto pokaže z zamikom, dajte mu malo časa.)
Strune
| metuljc je napisal/a: |
| Muha, si res pripravljena žrtvovati večino živih bitij na vrtu za to, da odstraniš, čeprav najbrž le začasno, strune? |
Vidiš, na to pa niti pomislila nisem. Odstranjevanje strun je žal res, tudi če je uspešno, samo začasno. Vsako leto znova "mamice" natrosijo nov zarod.
Bicikel: točno to sem imela v mislih.
Razmišljam naprej: je tam, kjer imajo zemljo prekrito s folijo proti plevelu, kaj manj strun? Ker imajo manjšo prosto površino za odlaganje jajčec, če bi jih trosile po vrhu, bi najbrž propadla.
Ko sem brskala za podatki o razvoju, sem v angleški wikipediji naletela na tale stavek - Google prevod: in njihova izjemna sposobnost, da si opomorejo od bolezni, ki jih povzroča izpostavljenost insekticidom (včasih po mnogih mesecev), Preostaneta torej edinole rovka in krt.
Še tole: Čeprav nekatere vrste dokončajo svoj razvoj v enem letu (npr. Conoderus ), žične črvi običajno preživijo tri ali štiri leta v tleh , se hranijo z razpadajočo vegetacijo in koreninami rastlin . Verjetno zato še posebej rade napadejo presajene rastline, ker skoraj ne moreš, da pri presajanju ne bi ranil koreninskega sistema.
Torej nam ostane samo kombinacija 2k (krt in krompir)._________________~~~~****~~~~****~~~~
http://poosmiinpol.blogspot.com/
http://poosmiinpol.blogspot.com/
| metuljc je napisal/a: |
| Muha, si res pripravljena žrtvovati večino živih bitij na vrtu za to, da odstraniš, čeprav najbrž le začasno, strune? |
Metuljc, katerim koristnim organizmom naj bi Neem Cake škodoval? Če jih prosim, našteješ ali pa je to le ugibanje? Sprašujem, ker še nikjer nisem zasledila kakega opozorila, kjerkoli sem doslej brala, je navedeno le delovanje na škodljivce, recimo: 'Sestavine neem cake-a učinkovito preprečujejo razvoj ličink, ogorčič, jajčec v zemlji in zavirajo razvoj patogenih organizmov.'
Ker potem bi lahko podobno rekli za Neem olje in Neem tonik, pa tudi za ta dva preparata nisem zasledila, da škodijo koristnim organizmom in katerim. Sem se pa tudi že sama spraševala, če je res samo za škodljivce.
Glede strun sem prebrala, da korenine Tagetesa izločajo snov, ki je strupena za strune. Je kdo opazil, če imajo tagete res tak učinek?
Plamenka, ne ugibam, izzhajam iz mojega strokovnega znanja.
V naravi se živa bitja ne delijo (in se niso evolucijsko razvijala) po načelu: ene so človeku koristne, druge škodljive, če torej neka snov učinkuje na ličinke pokalic (strune), ni razloga, da ne bi na ličinke pikapolonic, ker so pač oboje hrošči, torej evolucijsko zelo sorodni. Le en primer.
Načeloma (razen za čebele) nikjer ne pišejo, za katere živali (bolje: živa bitja nasploh) so preparati škodljivi.
Tudi večina antibiotikov učinkuje na mnoge bakterijske vrste, zato nam vsaj zdesetka črevesno mikrbioto, ki se še mesece po prenehanju jemanja antibiotika "postavlja na noge".
Saj, konec koncev, tudi z gnojenjem z dušikom močno vplivamona mikrobioto tal, le pomilsimo na to ne ali pa tega ne vemo. Kar precej smo se enkrat o tem pogovarjali na enem botaničnem druženju, Matjaž mastnak in Matjaž Zupančič sta bila, recimo, tudi prisotna. Slednji je sploh precej podkovan (teoretično in praktično) na tem področju.
V naravi se živa bitja ne delijo (in se niso evolucijsko razvijala) po načelu: ene so človeku koristne, druge škodljive, če torej neka snov učinkuje na ličinke pokalic (strune), ni razloga, da ne bi na ličinke pikapolonic, ker so pač oboje hrošči, torej evolucijsko zelo sorodni. Le en primer.
Načeloma (razen za čebele) nikjer ne pišejo, za katere živali (bolje: živa bitja nasploh) so preparati škodljivi.
Tudi večina antibiotikov učinkuje na mnoge bakterijske vrste, zato nam vsaj zdesetka črevesno mikrbioto, ki se še mesece po prenehanju jemanja antibiotika "postavlja na noge".
Saj, konec koncev, tudi z gnojenjem z dušikom močno vplivamona mikrobioto tal, le pomilsimo na to ne ali pa tega ne vemo. Kar precej smo se enkrat o tem pogovarjali na enem botaničnem druženju, Matjaž mastnak in Matjaž Zupančič sta bila, recimo, tudi prisotna. Slednji je sploh precej podkovan (teoretično in praktično) na tem področju.
Neem je pripravek iz rastline, ki se v naravi s snovmi v njem brani pred plenilci, zajedalci,....ki so glive, žuželke, gliste, bakterije,....... In vedno je tako, da učinkovina na nek konkreten način (različne učinkovine pač na različnih mestih) vstopa oz. se vmeša v celične procese ali dogajanja in s tem spremeni njihov potek ali lastnosti delov celice. Posledično je celica lahko tako prizadeta, da propade. Seveda ne ena celica, ampak mnopge in organizmu se močno zmanjša fitnes ali pa propade. Na takih principih temeljijo naravni strupi (botulin, recimo), zdravila, ki jih uporabljamo, pa tudi....cidi, seveda.
Ni ga na svetu, ki bi znal našteti vrste teh organizmov (ker gredo v stotisoče), pa četudi bi jih, bi bila to le njihova (za veliko večino) znanstvena imena, ki večini ljudi ne povedo kaj dosti.
Dvomim, da učinkovine iz neema koristijo deževnikom, stonogam, skakačem, enako velja za simbiontske glive, številne bakterije in drug živelj, ki sestavlja življenjsko združbo v tleh.
Ni pozabiti, da, ker vsaj nekatere snovi vstopajo v rastloine, ki jih gojimo, posredno vplivajo tudi na nam koristne žuželke, kot so, recimo, opraševalci. Pravzaprav pa se zlepa se vprašamo, koliko tega potem mi skupaj z rastlino zaužijemo. Tega, resnici na ljubo, nihče ne ve, ne vem niti, a kdo (že) to raziskuje.
Je pač tako, da kake posebne razlike med umetnimi in iz narave pridobljenimi snovmi, ki jih uporabljamo za "boj" s tistimi, ki jim rečemo škodljivci, ni. Morda le v količini učinkovin, ki imajo vpliv na nas.
Ni pozabiti niti tega, da organizmi niso pasivni in seveda skozi čas razvijajo obrambne strategije in psotajkajo odporni, najprej mordaa na manjše količine učinkovin, kasneje na večje, končno učinkovina nima več učinka. Tako pač gre v živem svetu.
Je že tako, da je tudi zdravilo strup in strup zdravilo, pogosto je le mera tista, ki odloča.
Ni ga na svetu, ki bi znal našteti vrste teh organizmov (ker gredo v stotisoče), pa četudi bi jih, bi bila to le njihova (za veliko večino) znanstvena imena, ki večini ljudi ne povedo kaj dosti.
Dvomim, da učinkovine iz neema koristijo deževnikom, stonogam, skakačem, enako velja za simbiontske glive, številne bakterije in drug živelj, ki sestavlja življenjsko združbo v tleh.
Ni pozabiti, da, ker vsaj nekatere snovi vstopajo v rastloine, ki jih gojimo, posredno vplivajo tudi na nam koristne žuželke, kot so, recimo, opraševalci. Pravzaprav pa se zlepa se vprašamo, koliko tega potem mi skupaj z rastlino zaužijemo. Tega, resnici na ljubo, nihče ne ve, ne vem niti, a kdo (že) to raziskuje.
Je pač tako, da kake posebne razlike med umetnimi in iz narave pridobljenimi snovmi, ki jih uporabljamo za "boj" s tistimi, ki jim rečemo škodljivci, ni. Morda le v količini učinkovin, ki imajo vpliv na nas.
Ni pozabiti niti tega, da organizmi niso pasivni in seveda skozi čas razvijajo obrambne strategije in psotajkajo odporni, najprej mordaa na manjše količine učinkovin, kasneje na večje, končno učinkovina nima več učinka. Tako pač gre v živem svetu.
Je že tako, da je tudi zdravilo strup in strup zdravilo, pogosto je le mera tista, ki odloča.
Se strinjam z zgoraj napisanim. Neem se je tako razpasel, da bo kmalu neučinkovit. Specifična zadeva, namenjena odganjanju (in ne pobijanju) metuljev in gosenic na kakšnem zelju se zdaj uporablja kar za vse. Zato lahko pričakujemo z leti temu primerno učinkovitost, saj se bo v par generacijah razvila struna, ki bo neem imela za hrano. Tako je to v naravi.
Laično mnenje, strune so problem zato, ker se preveč hiti in v slabih pogojih v zemljo tlači rastline, ki rabijo toploto in sonce. Ko pa so rastni pogoji dobri rast prehiteva izgube s strani škodljivcev, takrat pozabimo na strune, polže.... Tudi rastline so se spremenile, vse je namenjeno čimboljšemu izkoristku, korenin pa čim manj in skorja čim tanjša. Tisti, ki so nove sorte vzgojili jih zagotovo niso gojili v prisotnosti strun.
Ugotovitev je podprta s prisluhi mojih sosed. Vsako popoldne, ko so na vrtovih se pritožujejo nad strunami. V vrtu pa je že vse. Moj vrt z izjemo graha in pese ter nekaj fižola pa je še v zimskem spanju, strun letos videl nisem, verjetno so vse pri sosedih
Ko pa bo toplo, bodo moje sadike v par tednih dohitele sosedove. Na koncu sem zadnje paradižnike pobiral novembra, sosedovi pa so že vsi zgnili septembra..
Opazil sem še, da se na domačih vrtovih pogosto pridela preveč hrane. Posledično se je potem tudi preveč poje, saj se je ne meče stran. Še slabše je pri prekomernem uživanju domačega sadja. Na koncu so ljudje brez vrtov, ki kupujejo vse le po potrebi in ne na zalogo, v fizično in psihično boljši kondiciji kot tisti z vrtovi. Lanska s sadjem preobilna letina je pustila posledice na obsegu mojega pasu.. Pa je vse neškropljeno, ampak vseeno, toliko fruktoze je zelo škodljive. Precej moji sosed z vrtovi s kromprijem, fižolom itd so precej rejene... Nad tem se je za zamisliti.
Laično mnenje, strune so problem zato, ker se preveč hiti in v slabih pogojih v zemljo tlači rastline, ki rabijo toploto in sonce. Ko pa so rastni pogoji dobri rast prehiteva izgube s strani škodljivcev, takrat pozabimo na strune, polže.... Tudi rastline so se spremenile, vse je namenjeno čimboljšemu izkoristku, korenin pa čim manj in skorja čim tanjša. Tisti, ki so nove sorte vzgojili jih zagotovo niso gojili v prisotnosti strun.
Ugotovitev je podprta s prisluhi mojih sosed. Vsako popoldne, ko so na vrtovih se pritožujejo nad strunami. V vrtu pa je že vse. Moj vrt z izjemo graha in pese ter nekaj fižola pa je še v zimskem spanju, strun letos videl nisem, verjetno so vse pri sosedih
Ko pa bo toplo, bodo moje sadike v par tednih dohitele sosedove. Na koncu sem zadnje paradižnike pobiral novembra, sosedovi pa so že vsi zgnili septembra..Opazil sem še, da se na domačih vrtovih pogosto pridela preveč hrane. Posledično se je potem tudi preveč poje, saj se je ne meče stran. Še slabše je pri prekomernem uživanju domačega sadja. Na koncu so ljudje brez vrtov, ki kupujejo vse le po potrebi in ne na zalogo, v fizično in psihično boljši kondiciji kot tisti z vrtovi. Lanska s sadjem preobilna letina je pustila posledice na obsegu mojega pasu.. Pa je vse neškropljeno, ampak vseeno, toliko fruktoze je zelo škodljive. Precej moji sosed z vrtovi s kromprijem, fižolom itd so precej rejene... Nad tem se je za zamisliti.
Muha, moje opažanje enako kot tvoje: entomopatogene ogorčice na strune niso delovale. Imam jih ogromno. vsakič, ko z motiko prekopljem tam cca 10 cm v zemljo, jih veliko dobim in razpolovim. letos uporabljam motiko ravno s tem namenom, da najdem strune. S zvezdastim nastavkom jih ne vidim.
res je, da je poleti njihovo delovanje manj vidno, ker je polno zelenjave. ko poberem krompir in ga lupim, pa je veliko škode. Na korenju tudi.
Presajala sem majhno solato iz rastlinjaka na prosto. Pod uvelo je vedno nekaj strun.
Doma smo vrtiček pred 20 leti zastrupili z granulatom proti strunam (pozabila sem njegovo ime, sedaj ni več dovoljen), ga pokrili s črno folijo v času karenčne dobe. Rezultat: strune so ostale.
Sorodnica ima s Strunalom dobre rezultate - strun nima več. Baje. Res pa je, da življenjski cikel hrošča vsako leto doda na njivo strune. Ogorčic ne bom več kupila. Škoda denarja, niso poceni._________________Lp, Živa
res je, da je poleti njihovo delovanje manj vidno, ker je polno zelenjave. ko poberem krompir in ga lupim, pa je veliko škode. Na korenju tudi.
Presajala sem majhno solato iz rastlinjaka na prosto. Pod uvelo je vedno nekaj strun.
Doma smo vrtiček pred 20 leti zastrupili z granulatom proti strunam (pozabila sem njegovo ime, sedaj ni več dovoljen), ga pokrili s črno folijo v času karenčne dobe. Rezultat: strune so ostale.
Sorodnica ima s Strunalom dobre rezultate - strun nima več. Baje. Res pa je, da življenjski cikel hrošča vsako leto doda na njivo strune. Ogorčic ne bom več kupila. Škoda denarja, niso poceni._________________Lp, Živa
Rešitev je nekaj kokoši, pred sajenjem/sejanjem jih spustiš za 14 dni na teren. Kokoši zadovoljne, ti imaš jajca in pognojeno gredo brez strun. Odslužene kokoši s farm nesejo na 2-3 dni, cena 2€ po komadu.
Kokoši so komot tudi 10 ali 14 dni same, imeti morajo le dovolj vode in hrane - torej ne rabijo niti oskrbnika - razen če se komu zahoče svežih jajc, kijih je fajn pobirati, da jih slučajno ne začnejo kljuvati.
Kokoši so komot tudi 10 ali 14 dni same, imeti morajo le dovolj vode in hrane - torej ne rabijo niti oskrbnika - razen če se komu zahoče svežih jajc, kijih je fajn pobirati, da jih slučajno ne začnejo kljuvati.